VSL Sklep I Cp 31/2018

Jedro

Izvedeniško poročilo (po mnenju izvedenca) vsebuje bistvene sestavine elaborata, a to udeležencem ne odvzema pravice, da se seznanijo in izjavijo o celotnem elaboratu, ki vsebuje še tehnične podatke, izračune površin, seznam koordinat in prikaz parcel s spremembami. Ker pritožniku (enako pa velja za ostale udeležence) to ni bilo omogočeno, je pritožbeni očitek v smeri posega v pravico do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), utemeljen.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je strokovna podlaga, ki jo je izdelal izvedenec za geodezijo mag. J. D., primerna za izvedbo sprememb v zemljiškem katastru, zato se Geodetski upravi RS (v nadaljevanju GU) naloži, da prioritetno, po pravnomočnosti tega sklepa, evidentira spremembe v zemljiškem katastru v skladu s priloženim elaboratom parcelacije v postopku III N 333/2009 z dne 27. 5. 2017, št. dj-118-2016, in sicer tako, da evidentira novo nastale parcele in dele mej med novo nastalimi parcelami kot urejene. Elaborat je sestavni del sklepa.

2. Zoper sklep se pritožuje druga nasprotna udeleženka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve in priglaša pritožbene stroške.

Meni, da je sklep nesposoben za pritožbeni preizkus, saj v njem ni obrazloženo, kaj pomeni pojem "primernosti". Tega ni mogoče razbrati niti iz namena postopka niti pravnih pravil. Enako kršitev je storilo s tem, ko ni obrazložilo potrebe po parcelaciji. Nepojasnjen je ostal odmik od južne fasade na parceli 809/126 k. o. ... Pri sklicevanju na urbanistični standard je zmotno uporabilo materialno pravo, saj takšnega standarda v času gradnje stavbe ni bilo. Ne drži, da bi bil elaborat poslan v izjavo strankam. Poslano jim je bilo le izvedeniško poročilo brez priloge. Ker sodišče omenja še strokovno podlago, bi bilo treba status listin natančno definirati. Sodišče se v razlogih ni opredelilo do pripomb nasprotne udeleženke. Sklicevanje na mnenje izvedenca ne zadostuje, saj je ta potrdil le to, da je delal po navodilih sodišča. Vztraja pri vsem, kar je navedla v vlogi z dne 23. 6. 2017. V izpodbijanem sklepu uporabljen Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL-1) pomeni zmotno uporabo materialnega prava. Meni, da določilo Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju ZVEtL), ki izključuje uporabo nekaterih določb predpisov, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, predstavlja kršitev načela enakopravnosti. Zakonodajalec je brez razumnega razloga predpisal drugačen postopek. Izvedensko mnenje nima statusa splošnega upravnega akta, ki naj bi predstavljal upravno podlago za izvedbo parcelacije. Odredba sodišča posega v lastninsko pravico pritožnice in posledično krši 33. člen Ustave RS. Sodišče ni upravičen subjekt za naročilo parcelacije. Ugotovitev sodišča, da se na predlaganem pripadajočem zemljišču nahajajo atriji starejšega izvora, je sama s seboj v nasprotju. V kolikor bi to držalo in bi bili načrtovani že ob gradnji, bi bili del stanovanj. Atrijev stavba nima. Gre za balkone, ki so jih lastniki razširili. Podlage za parcelacijo po 43. členu ZVEtL-1 zato ni in ta ne spada med pripravljalna opravila. Pri postopku za ureditev meje ne gre za prakso GURS, ampak za postopek urejanja meje po 49. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) in 8. člena Pravilnika o urejanju mej in spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru. Napačno je opozorilo sodišča, da se ne uporabljajo vse določbe predpisov, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. Ureditev meje je del elaborata parcelacije, tega pa nasprotni udeleženec ni prejel. Izvedenec je namensko rabo zemljišč, ki so pozidana, opredelil kot "zemljišče". Pri določilu 43. člena ZVEtL-1 gre za neustavno določbo. Več navedb o tem bo podal v končnem sklepu.

3. Na pritožbo predlagatelji in ostali nasprotni udeleženci niso odgovorili.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pojma "strokovna podlaga" in pojma "primernost za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb" sodišče res ni pojasnilo, vendar pa to ne predstavlja pomanjkljivosti, ki bi onemogočala pritožbeni preizkus odločitve. Gre namreč za zakonsko urejeno materijo. Glede na to, da je strokovna podlaga namenjena evidentiranju sprememb v katastru, strokovno podlago, ob upoštevanju predpisov, ki urejajo evidentiranje nepremičnin (prvi odstavek 13. člena ZVEtL-1), predstavlja elaborat¹, ki ga izdela v postopku postavljeni izvedenec geodetske stroke (drugi odstavek 12. člena ZVEtL-1), lahko pa tudi oseba, ki izpolnjuje pogoje za pripravo strokovne podlage po predpisih, ki urejajo evidentiranje nepremičnin (drugi odstavek 13. člena ZVEtL-1)². Obliko, vsebino, sestavine elaborata in njihovo vsebino, pa natančneje predpisuje (trenutno še veljavni) Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (v nadaljevanju Pravilnik)³, ki se ob upoštevanju prvega odstavka 13. člena ZVEtL-1 (z olajšavo, ki jo daje četrti odstavek iste določbe) uporablja tudi v postopku po ZVEtL-1. Pojem "primernosti" zato poleg vsebinske ustreznosti elaborata (da ustreza temu, kar je sodišče zahtevalo), zajema tudi njegovo ustreznost v pogledu zahtev iz zgoraj navedenega Pravilnika. Vse to je sodišče ob izdaji sklepa tudi dolžno presojati. Pri tem mu zakon v petem odstavku 13. člena daje možnost, da strokovno podlago (torej elaborat) predhodno pošlje v preveritev pristojnemu upravnemu organu⁴.

6. Dejstvo, da strokovno podlago (katere primernost je predmet vmesnega sklepa, ki ga sodišče izda na na podlagi 6. odstavka 13. člena ZVEtL-1) predstavlja elaborat, pa daje udeležencem postopka pravico, da se o izdelanem elaboratu v teku postopka izjavijo. Ta pravica ima v postopku po ZVEtL-1 še posebno težo, saj je pri evidentiranju sprememb v katastru na podlagi vmesnega sklepa, izdanega po šestem odstavku 13. člena ZVEtL-1, upravnemu organu pridržan le katastrski vpis, vse drugo (izvedba parcelacije, zagotovitev ustrezne strokovne podlage za izvedbo vpisa in presoja morebitnih ugovorov udeležencev zoper tako strokovno podlago) pa je pridržano sodišču. Upravni postopek je le izvedbena faza katastrskega vpisa sprememb in zato udeleženec v njem nima več možnosti, da bi upravni organ njegove ugovore meritorno presojal.

7. V konkretnem primeru pritožnik opozarja ravno na to. Sodišče prve stopnje mu je v teku postopka vročilo le izvedeniško poročilo s prilogo (to je skico terenske meritve), ne pa tudi elaborata, ki ga je izvedenec sočasno izdelal. Res je sicer, da izvedeniško poročilo (po mnenju izvedenca) vsebuje bistvene sestavine elaborata, a to udeležencem ne odvzema pravice, da se seznanijo in izjavijo o celotnem elaboratu, ki vsebuje še tehnične podatke, izračune površin, seznam koordinat in prikaz parcel s spremembami. Ker pritožniku (enako pa velja za ostale udeležence) to ni bilo omogočeno, je pritožbeni očitek v smeri posega v pravico do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), utemeljen.

8. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep ob upoštevanju 3. člena ZVEtL-1, 37. člena Zakona o nepravdnem postopku, in 354. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 3. točko 365. člena ZPP, razveljavilo in vrača zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pred ponovno odločitvijo bo moralo storjeno kršitev odpraviti tako, da bo udeležencem postopka v izjavo vročilo elaborat.

9. Čeprav je bilo treba pritožbi iz navedenega razloga ugoditi, pa pritožbeno sodišče zaradi usmeritve ob ponovnem odločanju dodaja, da ostali pritožbeni očitki niso utemeljeni in se v nadaljevanju do njih tudi opredeljuje:

- ZVEtL-1 velja od 19. 7. 2017 dalje. V prvem odstavku 57. člena določa, da se uporablja tudi za postopke, v katerih je bil predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred 1. januarjem 2003, vložen pred njegovo uveljavitvijo. Očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je v zvezi z izdajo vmesnega sklepa uporabilo nov zakon, je zato neutemeljen;

- Ne drži, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo potrebe po parcelaciji (glej razloge v točki 2 sklepa). To, da se pritožnik ne strinja z razlogi, ki jih je navedlo, pa ne pomeni kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Glede na zavzeto materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da le del parcele 809/126 predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi K., in da zemljišče pod atriji pripada posameznim etažnim lastnikom, tudi ni nobenega dvoma, da je parcelacija potrebna, saj sicer odločbe, ki bo izdana, v zemljiški knjigi in katastru ne bo mogoče izvesti (glej drugi in tretji odstavek 12. člena ZVEtL-1). Ker sodišče prve stopnje s sklepom po 6. odstavku 13. člena ZVEtL-1 odloča le o primernosti strokovne podlage za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, dejstva, ki so pomembna za končno odločitev, v tej fazi postopka (še) niso odločilna. Sodišču prve stopnje zato na pripombe pritožnika, ki se nanašajo na pravilnost stališča o širini odmika od fasade objekta in o pripadnosti zemljišča pod atriji, ni bilo treba podrobneje odgovarjati;

- Neutemeljeni so nadalje pritožbeni očitki v katerih pritožnik vsaj smiselno sodišču odreka pristojnost za izvedbo parcelacije in presojo primernosti strokovne podlage za izvedbo sprememb v katastru. Sodišču je pristojnost, da zagotovi potrebno delitev parcel in nato tudi ugotovi, ali je s strani izvedenca oziroma druge strokovno usposobljene osebe izdelana strokovna podlaga primerna, dal prvi odstavek 23. člena in 6. odstavek 23a člena ZVEtL⁵, sedaj pa takšno podlago predstavljata tretji odstavek 12. člena ZVEtL-1 in 13. člen ZVEtL-1.

- Res je, da se v postopku po ZVEtL-1 ne uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo evidentiranje nepremičnin glede predhodne obravnave na kraju samem, seznanitve strank in predhodne ureditve meje, vendar pa pritožbeno sodišče v taki ureditvi ne vidi (neustavne) neenakosti. Zakonodajalec je namreč s tem zasledoval cilj izključiti nepotrebna podvajanja med sodnim in geodetskim postopkom in zastoje v postopku⁶.

- Pritožbeno sodišče v zvezi s pripombo, ki se nanaša na vrsto rabe, opozarja na pojasnilo izvedenca, da v postopku ni bila izvedena sprememba namenske ali dejanske rabe, ampak so bili ti podatki le urejeni skladno z navodilom GURS z dne 11. 11. 2013. Pritožbeno sodišče temu dodaja, da so se na podlagi 160. člena ZEN podatki o vrsti rabe v zemljiškem katastru vodili le do 30. 6. 2012 in je zato strokovna podlaga, ki pri novih parcelah kot vrsto rabe vsebuje zapis "zemljišče", pravilna.

10. Ker je pritožbeno sodišče odločitev sodišča prve stopnje razveljavilo, o pritožbenih stroških ni odločalo. O njih bo odločilo sodišče prve stopnje s končnim sklepom.

11. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da se v konkretnem primeru, saj razveljavljen sklep po svoji naravi ni ekvivalenten sodbi izdani v pravdnem postopku, določilo 357a. člena ZPP ne uporablja⁷.

-------------------------------
¹ Glej na primer drugi odstavek 26., četrti odstavek 45., tretji odstavek 62. člena ZEN, v katerih je kot strokovna podlaga za uvedbo postopka za evidentiranje sprememb v katastru opredeljen elaborat. Tudi 8. člen ZEN, ki ureja evidentiranje sprememb v katastru na podlagi sodne odločbe ali sodne poravnave, v drugem odstavku določa, da mora biti sodni odločbi ali poravnavi priložen elaborat.
² Sem sodijo tudi geodetska podjetja, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje geodetskih storitev, določene z zakonom (glej 6. člen ZEN) in jih pritožnik omenja v pritožbi.
³ UL RS 8/2007, 26/2007, 48/2018 in 51/2018.
⁴ Vse navedeno pa seveda ne pomeni, da bi se moralo sodišče, ko presoja primernost strokovne podlage, v razlogih, če o tem ni spora, opredeljevati do vsake posamezne sestavine, predpisane s Pravilnikom. Mora pa biti iz razlogov (tako je ravnalo tudi sodišče prve stopnje v konkretnem primeru) razvidno, da je bila presoja primernosti strokovne podlage celovita.
⁵ 23a člen ZVEtL se je glede na četrti odstavek 26. člena ZVEtL uporabljal tudi v postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi.
⁶ Glej obrazložitev predloga zakona o spremembah in dopolnitvah ZVEtL-a št. 00720- 7/2011/7 z dne 19. 5. 2011, stran 16 ter obrazložitev predloga ZVEtL-1 št. 007-387/2015 z dne 11. 1. 2017, stran 55.
⁷ Glej stališče VS RS v odločbi Cp 15/2018 in Cp 13/2018.

Datum zadnje spremembe:

03.12.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 2680/2017
• VSL Sklep I Cp 269/2019
• VSL Sklep I Cp 93/2018