VSL Sodba I Cpg 736/2017

Jedro

V drugem odstavku 364. člena OZ niso taksativno, temveč le primeroma naštete okoliščine, ki kažejo na dolžnikovo pripoznavo dolga. V konkretnih zadevah imajo lahko tudi druga dejanja značilnosti konkludentne pripoznave dolga, pri čemer je treba ravnanja strank ocenjevati v kontekstu okoliščin posamezne zadeve.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, dolžna pa je tožeči stranki v 15 dneh od prejema te odločbe povrniti njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 285,59 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, oddelka za verodostojno listino, opr. št. VL 83675/2016 z dne 26. 8. 2016 vzdržalo v celoti v veljavi v 1. in 3. odstavku izreka tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v 8 dneh plačati 6.755,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 7. 2009 in izvršilne stroške 186 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 9. 2016 (I. točka izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 1.080,50 EUR pravdnih stroškov (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Podredno temu je predlagala, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka (podjemnik) od tožene stranke (naročnik) vtožuje neplačana inštalaterska dela in dobavljeno opremo za H. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo na podlagi presoje, da so bila dela opravljena in oprema dobavljena, kar pomeni izpolnitev podjemnikovega dela obveznosti v smislu 619. člen OZ. Zavrnilo je ugovor tožene stranke o obstoju dogovora med pravdnima strankama, da bo tožeča stranka dobila plačano, ko bo toženi stranki plačala družba H. d. o. o. Prav tako je zavrnilo ugovor zastaranja.

6. Pritožbeno sodišče ne dvomi v dokazno oceno sodišča prve stopnje, da ni obstajal dogovor o odlogu plačila tožeči stranki dotlej, ko bi toženi stranki plačala družba H. d. o. o. Sodišče prve stopnje ni spregledalo vsebine izjave priče Z. P. in izpovedi zakonitega zastopnika tožene stranke. Pomen teh izjav je obrazložilo in na podlagi drugih izvedenih dokazov, ki jih je precizno povzelo v 6. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, napravilo dokazno oceno, ki je povsem skladna z metodološkim napotilom iz 8. člena ZPP. Z golim pritožbenim povzemanjem izpovedi navedenih oseb v pritožbi tožena stranka ne more uspeti. Prav tako ne z navedbo o splošni gospodarski krizi ali krizi v gradbeništvu v spornem obdobju. Iz te okoliščine ni mogoče izpeljevati sklepov, da so se tedaj sklepali dogovori tipa "bom plačal, ko bom dobil plačano", ki jim sodna praksa tudi sicer ne nudi pravnega varstva.¹ Pritožbeno sodišče ne bo odgovarjalo na pritožbene razlage, da je bil v konkretnem primeru tak dogovor sklenjen, saj sicer tožeča stranka z izterjavo ne bi čakala toliko časa oziroma tisto pritožbeno argumentacijo, ki meri na siceršnjo točnost plačil s strani glavnih izvajalcev. Na te argumente je izčrpno odgovorilo že prvostopenjsko sodišče (6. - 8. točka obrazložitve izpodbijane sodbe).

7. Zastaranje se pretrga, ko dolžnik pripozna dolg (prvi odstavek 364. člena OZ). V skladu z drugim odstavkom 364. člena OZ se dolg lahko pripozna ne le z upniku dano izjavo, temveč tudi posredno, npr. da kaj plača na račun, da plača obresti ali da zavarovanje. V drugem odstavku 364. člena OZ niso taksativno, temveč le primeroma naštete okoliščine, ki kažejo na dolžnikovo pripoznavo dolga. V konkretnih zadevah imajo lahko tudi druga dejanja značilnosti konkludentne pripoznave dolga, pri čemer je treba ravnanja strank ocenjevati v kontekstu okoliščin posamezne zadeve.² Pritožbeno sodišče se ne strinja s pritožnikom, da mora biti pripoznava dolga jasna in nepogojna, saj taka razlaga nasprotuje drugemu odstavku 364. člena OZ, ki iz konkludentnih ravnanj omogoča sklepanje o dolžnikovi pripoznavi dolga, kot tudi splošnemu pravilu o izjavi volje iz prvega odstavka 18. člena OZ, po katerem se volja za sklenitev pogodbe lahko izjavi tudi z običajnimi znaki ali z drugačnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji. Sklicevanje na uporabo pravil o zastaranju je povrhu še izjema od splošne dolžnosti izpolnitve obveznosti (9. člen OZ).³ Smisel pravila o pretrganju zastaranja zaradi pripoznave dolga je namreč prav v tem, da upniku ni mogoče očitati pasivnosti pri uveljavljanju svoje terjatve, dokler dolžnik sam potrjuje, da terjatev obstaja, in jo je pripravljen izpolniti.⁴ Pripravljenost tožene stranke, da izpolni terjatev tožeči stranki, izhaja že iz njenih dejanj, saj obveščanja tožeče stranke o stanju uveljavljanja terjatve zoper družbo H. d. o. o. objektivno ni mogoče razumeti drugače, kot pripravljenost tožene stranke plačati tožeči stranki. Taka pripravljenost tožene stranke pa pravzaprav izhaja tudi že iz njene obrambne teze v tem postopku, s katero sicer ni uspela, da bo tožeči stranki plačala, ko bo dobila plačano od prej navedene gospodarske družbe (gl. predhodno obrazložitev). Presoja sodišča prve stopnje, da terjatve tožeče stranke niso zastarane, je tako pravilna.

8. Ker tožena stranka ni uspela s pritožbo, so neutemeljeni tudi pritožbeni očitki glede odmerjenih pravdnih stroškov, katerim izrecno po višini ne nasprotuje.

9. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Prav tako pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Sodišče je odgovarjalo zgolj na pritožbene razloge, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

10. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. členom ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške. Stroški postopka z odgovorom na pritožbo so bili potrebni. Zato je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 285,59 EUR. Njihova odmera je razvidna iz stroškovnika v spisu (l. št. 75). To obveznost je dolžna izpolniti v 15 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka dalje do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 313. členom ZPP).

-------------------------------
¹ Prim. VSL sodbo I Cpg 703/2012.
² Prim. tudi VSRS sklep II Ips 1048/2008.
³ Gl. npr. VSRS sklep II Ips 198/2007 in sodbo II Ips 328/2016.
⁴ M. Damjan, Pretrganje in zadržanje zastaranja terjatev, Pravni letopis IPP PF, Ljubljana 2015, str. 183.

Datum zadnje spremembe:

03.12.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cpg 739/2015
• VSL sodba I Cpg 1032/2011
• VSL sodba I Cpg 586/2013