VSL Sodba IV Cp 686/2018

Jedro

Spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca so pravni pojem, ki ga je potrebno razlagati tako, da morajo biti te spremembe bistvene. Postopek odločanja o spremembi preživnine na podlagi navedene določbe je zato dvofazen, in sicer mora sodišče najprej ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine do trenutka odločanja v pravdi za njeno spremembo prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin na strani preživninskih zavezancev ali upravičencev, nato pa mora preživnino znova določiti v sorazmerju z zmožnostmi vsakega od preživninskih zavezancev (staršev) in potrebami preživninskega upravičenca (otroka). Odgovor na vprašanje, ali je prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin, je mogoč s tem, da sodišče primerja dejanske okoliščine iz časa prvotne določitve preživnine, in tiste, ki so aktualne ob odločanju v pravdi za spremembo višine preživnine.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se mesečna preživnina, določeno s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1086/2007-IV z dne 16. 4. 2008, zniža za čas od 13. 4. 2017 dalje na znesek 200,00 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba tožene stranke in v celoti pritožba tožeče stranke zavrneta in v nespremenjenem delu potrdi izpodbijana sodba.

III. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se preživnina, ki je bila določena z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2086/2007-IV z dne 16. 4. 2008, v znesku 220 EUR in nazadnje valorizirana v znesku 244,79 EUR, za čas od 13. 4. 2017 dalje zniža tako, da je tožnik dolžan za preživljanje mld. toženca plačevati mesečno preživnino v znesku 185 EUR. Višji tožbeni zahtevek (tožnik je predlagal znižanje mesečne preživnine na 140 EUR) je sodišče prve stopnje zavrnilo in še odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.

2. Proti takšni odločitvi sta pravdni stranki vložili pravočasni pritožbi, s katerima uveljavljata pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

3. Tožnik predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podredno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da so njegovi prihodki prenizki, da bi zmogel mesečno plačevati tako visok znesek preživnine. Po drugi strani pa ima zakonita zastopnica toženca dovolj visoke prihodke, da preživnine v tako visokem znesku ne potrebuje. Zakonita zastopnica toženca ima bistveno višji dohodek kot je bil ugotovljen v postopku iz leta 2007 in tudi višji dohodek kot je bil ugotovljen v zadnjem postopku za znižanje preživnine. Poleg tega je skupna lastnica nove stanovanjske hiše, za katero je skupaj s svojim možem zmožna odplačevati kredite.

4. Toženec predlaga pritožbenemu sodišču spremembo izpodbijane sodbe tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podredno pa, da pritožbi ugodi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da tožnik v postopku ni zatrjeval in predlagal dokazov v zvezi z manjšimi potrebami mladoletnega toženca. Le v svoji prvi pripravljalni vlogi je zgolj pavšalno navedel, da je znesek, ki presega 500 EUR nekoliko previsok. Tožnik je tako oporekal kvečjemu stroškom, ki presegajo 500 EUR. Sodišče ni imelo pooblastila za ugotavljanje dejstev, ki jih stranke niso navajale. Z ugotovitvijo, da mesečni stroški, potrebni za preživljanje mladoletnega toženca, znašajo 466 EUR, je kršilo določbo 408. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi s 7. členom ZPP. Sodišče bi moralo pri ugotavljanju stroškov preživljanja izhajati iz neprerekanega dejstva, da stroški mladoletnega toženca znašajo 531 EUR oziroma vsaj ne manj kot 500 EUR mesečno. Sodišče bi moralo v potrebne stroške preživljanja mladoletnega toženca oziroma pri ugotavljanju razpoložljivih dohodkov zakonite zastopnice upoštevati njene kreditne obveznosti, ki so vezane na zagotovitev bivanja celi družini. Mesečne anuitete obrokov so v bistvu nadomestilo za prejšnjo najemnino. Prvostopenjsko sodišče je tudi napačno uporabilo materialno pravo. Določba 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) že pojmovno ne določa možnosti za nižanje preživnine zaradi zboljšanja dohodkovnega stanja na strani zakonite zastopnice, pri kateri mladoletni toženec živi. Znižanje preživnine za 60 EUR za toženca dejansko pomeni zagotovitev za 60 EUR manj mesečnih potreb.

5. Toženec je odgovoril na pritožbo tožnika in predlagal njeno zavrnitev.

6. Pritožba toženca je delno utemeljena, pritožba tožnika pa ni utemeljena.

7. Pravno podlago za spremembo z izvršilnim naslovom določene preživnine predstavlja določba 132. člena ZZZDR, po kateri lahko sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe preživninskega upravičenca ali zmožnosti preživninskega zavezanca¹, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca so pravni pojem, ki ga je potrebno razlagati tako, da morajo biti te spremembe bistvene. Postopek odločanja o spremembi preživnine na podlagi navedene določbe je zato dvofazen, in sicer mora sodišče najprej ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine do trenutka odločanja v pravdi za njeno spremembo prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin na strani preživninskih zavezancev ali upravičencev, nato pa mora preživnino znova določiti v sorazmerju z zmožnostmi vsakega od preživninskih zavezancev (staršev) in potrebami preživninskega upravičenca (otroka). Odgovor na vprašanje, ali je prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin, je mogoč s tem, da sodišče primerja dejanske okoliščine iz časa prvotne določitve preživnine, in tiste, ki so aktualne ob odločanju v pravdi za spremembo višine preživnine.

8. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je bila v času določitve mesečne preživnine tožencu s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1086/2007-IV z dne 16. 4. 2008 toženčeva mati študentka in brez redne zaposlitve. Njen takratni mesečni prejemek skupaj z otroškim dodatkom je znašal 440 EUR. Tožnik je bil redno zaposlen, njegova mesečna plača pa je znašala 600 EUR. Stroški preživljanja mladoletnega toženca so znašali 410 EUR. Večje preživninsko breme preživljanja mladoletnega toženca je bilo naloženo tožniku in sicer 220 EUR. Valoriziran znesek te preživninske obveznosti toženca znaša po obvestilu CSD z dne 31. 3. 2017 244,79 EUR.

9. Tožnik je navajal, da se je preživninska zmožnost toženčeve matere povečala v primerjavi z njeno preživninsko zmožnostjo v času določitve preživnine, njegova pa se je zmanjšala, saj je zavezan k plačilu še ene preživnine, in sicer za preživljanje hčerke A. A., rojene ... 2011, za katero mora plačevati mesečno preživnino v znesku 140 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da navedena okoliščina ne predstavlja bistveno spremenjenih razmer na njegovi strani. Znesek dodatne preživninske obveznosti je celo manjši od zvišanja njegovega dohodka (po njegovih trditvah sedaj prejema povprečno 800 EUR mesečno) v času od prejšnje določitve preživnine. Preživninska zmožnost tožnika se tako, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, ni zmanjšala.

10. Glede na navedeno je bilo treba ugotoviti, ali se je preživninska zmožnost toženčeve matere toliko povišala, da utemeljuje njeno večjo preživninsko obremenitev in s tem spremembo pravnomočno določene preživnine. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženčeva mati iz naslova redne zaposlitve sedaj prejema bistveno višji dohodek (malo čez 1.000 EUR) v primerjavi z njenimi prejemki, ki jih je prejemala ob prvotni določitvi preživnine in je bila brez redne zaposlitve. Že samo primerjava dohodkov obeh staršev izkazuje obrat v njuni preživninski zmožnosti. Ob prvotni določitvi preživnine je bila ugotovljena večja preživninska zmožnost tožnika, sedaj je večja preživninska zmožnost toženčeve matere. Hkrati je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je toženčeva mati v letu 2010 in v letu 2014 rodila še dve hčerki, kar pogojuje njeno dodatno preživninsko obveznost. Vendar pa je ugotovilo, da njen zakonski partner prejema mesečno plačo v višini 1.600 EUR, da je lastnik podjetja P., d.o.o., da družba posluje z dobičkom in da ima v najemu avtomobil, za katerega odplačuje leasing. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da mož toženčeve matere lahko glede na svoje materialno stanje več prispeva k stroškom preživljanja družine, torej je njena preživninska obveznost do obeh mladoletnih deklic ustrezno manjša. Zvišanje dohodka toženčeve matere ob hkratnem zvišanju družinskega standarda (mdr. sta toženčeva mati in njen partner kupila hišo, v katero se je preselila družina in za katero sicer plačujeta kredit), ki ga zagotavlja poslovna uspešnost njenega moža, zaradi česar je njena preživninska obveznost do obeh deklic manjša, vodijo do zaključka, da se je preživninska zmožnost toženčeve matere v primerjavi s preživninsko zmožnostjo v času prve določitve preživnine toliko izboljšala, da je treba preživnino znova določiti oziroma na novo poiskati vrednotno razmerje med vsemi dejavniki, ki vplivajo na določitev preživnine, ki so določeni v 129. členu ZZZDR. Ta določa, da se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca.

11. Zakonita zastopnica toženca oziroma njegova mati je sodišču predložila izračun mesečnih stroškov preživljanja, ki v seštevku znašajo 531,154 EUR, zaslišana pa je izpovedala, da znašajo stroški preživljanja mladoletnega toženca približno 500 EUR. Tudi tožnik je prerekal zgolj stroške, ki presegajo navedeni znesek. V skladu z načelom dispozitivnosti je bilo zato sodišče prve stopnje dolžno upoštevati navedeno oceno (7. člen in drugi odstavek 214. člena ZPP). Zaradi varstva pravic in interesov mladoletnega toženca bi sodišče lahko ugotavljalo dejstva, ki kažejo na to, da je navedena cena prenizka, ne pa previsoka (tretji odstavek 408. člena ZPP).

12. Ob upoštevanju dejstva, da znašajo stroški za zadovoljevanje preživninskih potreb mld. toženca 500 EUR in ob zaključku prvostopenjskega sodišča, da naj se glede na materin višji dohodek preživninska breme med oba preživninska zavezanca porazdeli tako, da naj toženec k zadovoljevanju družinskih potreb mladoletnega toženca krije 40 % stroškov, je bilo treba preživnino, določeno s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1086/2007-IV z dne 16. 4. 2008, znižati za čas od 13. 4. 2017 dalje na znesek 200,00 EUR.

13. Glede na navedeno je bilo treba pritožbi toženca delno ugoditi in izpodbijano sodbo spremeniti tako, kot to izhaja iz izreka te odločbe (peta alineja 358. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP), pritožbo tožnika pa zavrniti kot neutemeljeno in v nespremenjenem delu potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 413. člena v zvezi z 165. členom ZPP. Po mnenju pritožbenega sodišča pravična porazdelitev stroškovnega bremena narekuje odločitev, da vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------
¹ Preživninska zavezanca sta oba starša in ne le tisti od staršev, ki mu je naloženo plačilo preživnine kot zmotno v pritožbi meni toženec.

Datum zadnje spremembe:

03.12.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba IV Cp 2459/2017
• VSL Sklep IV Cp 655/2023
• VSL sodba IV Cp 2432/2015