VSL Sklep I Cp 991/2018

Jedro

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje izdalo sklep na podlagi šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1. Z njim je sodišče opravilo (le) presojo, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa, s pritožbo pa je mogoče izpodbiti le pravilnost te presoje. V tej fazi postopka (še) niso odločilna dejstva, ki so pomembna za končno odločitev, ali posamezne nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče, zato sodišču prve stopnje ni bilo treba odgovarjati na s tem povezane ugovore.

Izrek

I. Pritožba prvega nasprotnega udeleženca se zavrne in se izpodbijani vmesni sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Prvi nasprotni udeleženec nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim vmesnim sklepom odločilo, da je strokovna podlaga, ki jo je izdelal sodni izvedenec za geodezijo mag. B. K., primerna za izvedbo sprememb v zemljiškem katastru in posledično Geodetski upravi Republike Slovenije naložilo, naj prioritetno, po pravnomočnosti tega sklepa, evidentira spremembe v zemljiškem katastru, skladno s priloženim elaboratom sodne parcelacije v postopku III N 567/2014 z dne 7. 4. 2017, št. 2016-17380001, tako, da evidentira novo nastale parcele in dele mej med novonastalimi parcelami kot urejene, pri čemer postane navedeni elaborat sestavni del izreka tega sklepa.

2. Zoper navedeni vmesni sklep se pritožuje prvi nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani vmesni sklep razveljavi, s stroškovno posledico. Navaja, da noben zakon ne predvideva sodišča kot predlagatelja upravnega postopka evidentiranja novonastalih parcel brez odločitve o predmetu postopka ali po uradni dolžnosti ter proti volji lastnika nepremičnine. Tudi predlagatelji niso lastniki ali imetniki stvarne pravice na nepremičnini, ki je predmet elaborata. Določba 13. člena ZVEtL-1 je presplošna, ker ne navaja določb, ki naj se ne bi uporabljale v tem postopku. Če se jo razume na način, da samo v postopku po ZVEtL-1 ni potrebno upoštevati npr. 49. člena ZEN in ostalih področnih predpisov, to pomeni, da se o parcelaciji odloča v dveh postopkih pod različnimi pogoji, kar kaže na kršitev pravice do enakopravnosti pred zakonom. Sodišče ne more istočasno ugotavljati, ali je strokovna podlaga primerna za izvedbo sprememb v zemljiškem katastru in predlagati uvedbe upravnega postopka evidentiranja parcelacije pri Geodetski upravi. Sodišče ni pristojno in usposobljeno odločati o strokovni podlagi po pravilih stroke. Na podlagi prvega odstavka 8. člena ZEN sodišče predlaga parcelacijo na podlagi sodne poravnave ali meritorne odločitve o predmetu postopka. Sodišče primernosti strokovne podlage v izpodbijanem sklepu ni opredelilo po kriterijih ZUP in Pravilnika o urejanju, spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru, zato je ugotovitev sodišča neobrazložena. Noben zakon ne določa ali dovoljuje, da se parcelacije izvajajo na podlagi predlogov nelastnikov in na podlagi izvedenskih mnenj ter zgolj zato, da bi sodišče lahko ugotovilo pripadajoče zemljišče, brez stvarnopravne podlage. Pritožnik podaja obširne pripombe na izvedensko mnenje urbanistične stroke, ki jih sodišče očitno ni upoštevalo. Obe izvedenski mnenji sta bili izdelani v času veljavnosti ZVEtL, zato sodišče ne bi smelo retroaktivno uporabiti določil ZVEtL-1. Ni naloga izvedencev, da ustvarjajo trditveno podlago ali dokaze na strani predlagateljev, ampak so postavljeni za reševanje strokovnih vprašanj. Predlagani sodni izvedenec je le izvedena priča, zato je sporno izvedensko mnenje urbanistke mogoče upoštevati le kot del navedb predlagateljev. Nenavadna je pripomba druge nasprotne udeleženke, da na izvedensko mnenje nima pripomb. Izvirna naloga občine je urejanje prostora, pripadajoče zemljišče pa ni prostorska kategorija zemljišča. Druga nasprotna udeleženka tudi ni lastnica spornega zemljišča, zato njen komentar ni pomemben. Morala bi potrditi ali ovreči parcelacijo, skladno s prostorskimi akti in posamičnimi upravnimi dovoljenji, v katerih ni nobene podlage za določanje pripadajočega zemljišča ter parcelacijo. Tudi izvedenka ni odgovorila na vprašanja sodišča, ampak je svoje mnenje oprla na posplošeno in subjektivno trditev, da so javne površine namenjene posameznim stavbam, za kar ni nobene podlage v prostorskih aktih, navedenih v izvedenskem delu urbanistke.

3. Na pritožbo so odgovorili predlagatelji, ki pritožbi nasprotujejo in pritožbenemu sodišču predlagajo njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje izdalo sklep na podlagi šestega odstavka 13. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine (v nadaljevanju: ZVEtL-1). Z njim je sodišče opravilo (le) presojo, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa, s pritožbo pa je mogoče izpodbiti le pravilnost te presoje. V tej fazi postopka (še) niso odločilna dejstva, ki so pomembna za končno odločitev, ali posamezne nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče, zato sodišču prve stopnje ni bilo treba odgovarjati na s tem povezane ugovore. Ker se z izpodbijanim sklepom ni odločalo o lastninski pravici na udeleženih nepremičninah, tudi (morebiti sporna) lastninska pravica na obravnavanih nepremičninah na odločitev ne vpliva. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje izpodbijano odločitev oprlo na pravilno materialno pravno podlago. Zanjo je podalo ustrezno in zadostno obrazložitev ter tudi pojasnila na relevantne pripombe strank postopka, pritožbeni očitki v nasprotni smeri pa niso utemeljeni.

6. Postopek za določitev pripadajočega zemljišča se lahko začne brez predhodne ureditve podatkov v katastru, zato je to v teku postopka dolžno storiti sodišče (12. člen ZVEtL-1), sicer (vsebinske) odločbe, ki bo izdana, v zemljiški knjigi in katastru, ne bo mogoče realizirati. Dejstvo, da sodišče vsebinske odločitve še ni sprejelo, na obravnavani sklep nima vpliva, saj ZVEtL-1 parcelacije in izdaje sklepa o primernosti strokovne podlage ne pogojuje z vsebinsko odločitvijo.

7. Neutemeljeni so (mestoma celo nerazumljivi) pritožbeni očitki, s katerimi pritožnica polemizira o pristojnosti sodišča za izvedbo parcelacije in presojo primernosti strokovne podlage za izvedbo v katastru. V zvezi s tem je neutemeljeno njeno sklicevanje na določbe (predvsem prvi odstavek 48. člena) Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN) glede oseb, ki so upravičene zahtevati parcelacijo. Ravnanje sodišča v postopku določitve pripadajočega sodišča, ki je specifičen postopek, ima namreč podlago v določbah ZVEtL-1, ki ni (v ničemer) podrejen drugim postopkom - sodišču je pristojnost, da zagotovi potrebno delitev parcel in ugotovi primernost strokovne podlage za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, dal tretji odstavek 12. člena in 13. člen ZVEtL-1. Ob tem gre dodati, da je ZVEtL-1 izrecno določil, da se določbe predpisov, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, uporabljajo le subsidiarno. Upravnemu organu je pridržan le katastrski vpis (upravni postopek je le izvedbena faza katastrskega vpisa sprememb), vse ostalo (izvedba parcelacije, zagotovitev ustrezne strokovne podlage za izvedbo vpisa in presoja morebitnih ugovorov udeležencev zoper tako strokovno podlago) pa je v pristojnosti sodišča. Upoštevaje navedeno primerjanje položajev po ZVEtL-1 in ZEN kot „enakih dejanskih položajev“ ni ustrezno, zato tudi ni podana zatrjevana kršitev načela enakopravnosti pred zakonom.

8. ZVEtL-1 v predhodnih in končnih določbah določa, da se postopki, v katerih je bil predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, kakršen je predmet konkretnega postopka, vložen pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo in dokončajo po določbah tega zakona, če ni v tem zakonu določeno drugače (57. člen). Zato so neutemeljene pritožbene navedbe o spregledu, da sta bili izvedenski mnenji izdani v času veljavnosti ZVEtL oziroma o retroaktivni uporabi določil ZVEtL-1.

9. Sklepno pritožbeno sodišče dodaja, da predmet pritožbenega izpodbijanja ne more biti (nepravilno) ravnanje druge stranke postopka, ampak zgolj ravnanje sodišča, zato je celotno pritožbeno razlogovanje v zvezi z nalogami, ki naj bi jih imela oziroma bi jih mogla imeti druga nasprotna udeleženka kot občina v postopku določitve pripadajočega zemljišča, povsem brezpredmetno za odločitev, zato se pritožbeno sodišče do teh navedb niti ni podrobneje opredeljevalo.

10. Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo prve nasprotne udeleženke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).

11. ZNP v prvem odstavku 35. člena¹ določa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen v z zakonom določenih primerih, za kar pa v konkretni zadevi ne gre. Pritožnica tako pritožbene stroške nosi sama.

-------------------------------
¹ Ta se uporablja, ker ZVEtL-1 nima posebnih določb o stroških, ki nastanejo udeležencem postopka z zastopanjem.

Datum zadnje spremembe:

03.12.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 818/2018
• VSL Sklep I Cp 269/2019
• VSL Sklep I Cp 298/2018