<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba in sklep I Cp 939/2018

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CP.939.2018
Evidenčna številka:VSL00015000
Datum odločbe:22.08.2018
Senat, sodnik posameznik:Karmen Ceranja (preds.), Peter Rudolf (poroč.), Majda Lušina
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
Institut:prepoved medsebojnega vznemirjanja - zaščita pred vznemirjanjem - prepovedane imisije - negatorna imisijska tožba - bistvene imisije - odvzem svetlobe - plazenje tal - odtekanje meteornih voda s sosednje nepremičnine - izgradnja podpornega zidu - direktna imisija - gradnja preko meje - sklepčnost stvarnopravnega tožbenega zahtevka - pravilno vročanje - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - denarna kazen

Jedro

Tožnik tožbenega zahtevka ni utemeljeval le z okoliščino izgradnje spornega zidu preko parcelne meje. Že v tožbi je omenjal, da zid predstavlja tudi nevarnost zaradi plazenja zemlje oz. odtekanja meteorne vode in mu krati sončno svetlobo. Navedeno pomeni, da se je skliceval na obstoj prepovedanih imisij. V tem smislu pa predstavlja odtegnitev svetlobe bistveno imisijo, ki se uveljavlja z negatorno tožbo.

Izrek

I. Pritožba zoper sodbo se zavrne in se ta potrdi.

II. Pritožbi zoper sklep (IV. točka izreka izpodbijane odločbe) se ugodi in se ta razveljavi.

III. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo in sklepom z dne 14. 11. 2017:

- odločilo, da je dolžna toženka prenehati z vznemirjanjem tožnika na parceli ID znak 000-175/3-0 na meji s parcelo ID znak 000-168/4-0 in vzpostaviti prejšnje stanje na način, da izvede potrebne gradbene ukrepe, da se betonski in kamniti zid porušita ter odpravijo vse posledice, povezane z graditvijo betonskega in kamnitega zidu (I. točka izreka),

- toženki prepovedalo opravljanje kakršnihkoli del, povezanih z graditvijo betonskega in kamnitega zidu na parceli ID znak 000-175/3-0 na meji s parcelo tožnika ID znak 000-168/4-0 ter povečevanjem hriba, ki se nahaja neposredno za spornim zidom (II. točka izreka),

- zavrnilo toženkin ugovor z dne 17. 8. 2016 zoper sklep o izdaji začasne odredbe z dne 22. 7. 2016 (III. točka izreka),

- odločilo, da se denarna kazen v višini 5.000 EUR, izrečena s sklepom o izdaji začasne odredbe II P 1453/2016 z dne 22. 7. 2016, izterja po uradni dolžnosti z rubežem sredstev, ki jih ima toženka na svojem transakcijskem računu ter po pravnomočnosti sklepa s prenosom sredstev na transakcijski račun sodišča prve stopnje (IV. točka izreka),

- zavrnilo tožnikov predlog za izvršitev denarne kazni z dne 21. 9. 2016 (V. točka izreka),

- odločilo, da je dolžna toženka tožniku v roku 15-ih dni povrniti njegove pravdne stroške v višini 3.459,01 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila (VI. točka izreka).

2. Zoper sodbo in sklep o izvršitvi denarne kazni se pritožuje toženka.

3. Zoper sodbo se pritožuje iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje (vse s stroškovno posledico). Slednje je tožbenemu zahtevku ugodilo, čeprav naj bi bil ta v celoti nesklepčen. Pritožnica navaja, kaj SPZ določa v 99. in 92. členu. Poudarja, da je tožnik v predmetnem postopku vložil tožbo zaradi prenehanja vznemirjanja oziroma negatorno tožbo. Iz tožbenih navedb pa je razvidno, da naj bi toženka posegla v njegovo lastninsko pravico na način, da si je z izgradnjo zidu prisvojila del nepremičnine tožnika, ki je zato nima več v oblasti. Glede na v tem delu zatrjevano trditveno podlago negatorna tožba ne pride v poštev. Nadalje pritožba izpostavlja, da so zaključki sodišča, češ da je sama z izgradnjo zidu dvignila celotno področje, da je v posledici tega prišlo do omejitve pogleda na okolico in povečanja senčenja tožnikove parcele, neutemeljeni in brez podlage v dejanskem stanju. Sodišče se sicer v tem delu sklicuje na izvedensko mnenje, pri čemer pa spregleda, da podajanje analize osenčenja in sončenja objektov ne spada v pristojnost postavljenega izvedenca, na kar je slednji opozoril tudi sam. Sama je ves čas postopka opozarjala na dejstvo, da leži tožnikov objekt na nadmorski višini 329,45, medtem ko je nadmorska višina njene parcele 338,57. Že sama lega nepremičnin priča o približno 9 m nadmorske razlike, zaradi česar je jasno, da predstavlja njena nepremičnina določeno oviro za dostop sončne svetlobe do tožnikove nepremičnine, ki je bil z njeno lego seznanjen že ob samem nakupu. Prvotno stanje lege nepremičnine dokazuje geodetski posnetek geodetskega biroja A. d.o.o. z dne 28. 12. 2005. Zato je tudi osporavala zaključkom izvedenca glede višine raščenega terena. Sklicuje se tudi na gradbeno dovoljenje I. F. Ž., v katerem naj bi bilo jasno navedeno, da gre za strmo brežino in da bo ob tožnikovem objektu postavljen oporni zid višine do 3,7 m in dolžine 7,5 m, kar pa nikoli ni bilo izvedeno. Sodišče se glede omenjenih listin ni izreklo, pri čemer je jasno, da so razlogi sodbe o odločilnih dejstvih z njimi v nasprotju (podana naj bi bila kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Tožnik je z izgradnjo svoje nepremičnine nesorazmerno posegel v pobočje, zaradi česar je njegov teren postal plazovit in rušljiv. To naj bi potrjevalo geotehnično poročilo mag. J. S., univ. dipl. inž. geol. iz septembra 2016, kot tudi izvedensko mnenje v predmetnem postopku postavljenega izvedenca. Pritožnica poudarja, da je do škode prišlo zaradi pasivnega ravnanja tožnika, ki bi moral zagotoviti stabilnost področja, pri čemer naj bi bili zaključki sodišča glede domnevnega nestrinjanja tožnika z izvedbo del toženke povsem neprepričljivi. Tako iz izpovedb prič kot tudi iz listinske dokumentacije (slik) je jasno razvidno, da je bil tožnik prisoten ves čas izvajanja del. S podajo soglasja k izvedbi del je tožnik pristal tudi na posledice, ki so nastale v njeni posledici. Zato ni moč pritrditi zaključkom izpodbijane sodbe, da je prišlo do vznemirjanja tožnikove lastninske pravice (podana naj bi bila kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP).

4. V pritožbi zoper sklep o izvršitvi denarne kazni (IV. točka izreka odločbe z dne 14. 11. 2017) je toženka pritožbenemu sodišču predlagala, da ga spremeni tako, da tožnikov predlog za izrek denarne kazni z dne 4. 8. 2016 zavrne (s stroškovno posledico). Navaja, da ji je bil sklep o začasni odredbi z dne 22. 7. 2016 vročen 9. 8. 2016 in šele tedaj se je z njegovo vsebino seznanila. Zaključki sodišča prve stopnje o trenutku njene seznanjenosti s sklepom naj bi bili nerazumljivi in pravno zmotni. Poudarja, da ZPP ne loči inštituta vročitve in prejema pisanja. Z vidika omenjenega zakona je ključen trenutek vročitve, ki hkrati pomeni, da je bilo pisanje s strani njegovega naslovnika prejeto (sklicuje se na sklep tukajšnjega sodišča II Cp 3024/2014 z dne 5. 1. 2015). Ker je sodno pisanje dvignila dne 9. 8. 2016 in se je šele takrat seznanila z vsebino sklepa o začasni odredbi, so očitki sodišča, da je že pred tem prekršila prepoved določeno v 1. točki izreka sklepa o začasni odredbi, neutemeljeni. Tak izrek je dopusten samo, če se dolžnik upira izvršitvi obveznosti opustitve, ki izhaja iz začasne odredbe oziroma krši v njej določeno prepoved. Iz tega pa jasno izhaja, da mu mora biti začasna odredba najprej vročena, da se lahko z njo seznani, in mu je šele potem mogoče očitati kršitev dane zapovedi. V nadaljevanju pojasnjuje, zakaj naj bi sodišče prve stopnje tudi sicer napačno procesno postopalo (sklicuje se na določbo tretjega odstavka 226. člena ZIZ).

5. Tožeča stranka je predlagala zavrnitev obeh pritožb.

6. Pritožba zoper sodbo ni utemeljena, pritožba zoper sklep pa je utemeljena.

V zvezi s pritožbo zoper sodbo:

7. Tožnik svojega tožbenega zahtevka ni utemeljeval le z okoliščino izgradnje spornega zidu preko (parcelne) meje. Slednji je namreč že v tožbi kot tudi v nadaljevanju postopka2 obenem omenjal, da naj bi zid predstavljal nevarnost zaradi plazenja zemlje, da naj bi kratil sončno svetlobo, prav tako pa tudi odtekanje meteorne vode, ki teče preko njegovega vrta, iz razloga ker naj bi bila drenaža izvedena nestrokovno (oziroma da betonski zid nima skrbno urejenega odvodnjavanja meteornih in zalednih vod). Navedeno pomeni, da se je jasno skliceval na obstoj (prepovedanih) imisij. V tem oziru je tudi sodišče prve stopnje že v 9. točki obrazložitve izpodbijane odločbe (in pritožba tem zaključkom ne oporeka) poudarilo, da predstavlja odtegnitev svetlobe bistveno imisijo po 75. členu SPZ.3 Ker se pravno varstvo pred imisijami uveljavlja z negatorno tožbo,4 pritožbeno navajanje, da ta v konkretnem primeru ne pride v poštev oziroma da naj bi bil zahtevek nesklepčen, ni utemeljeno.

8. Svoje zaključke, da je toženka z izgradnjo zidu dvignila celotno področje ter da je v posledici navedenega prišlo do omejitve pogleda na okolico in povečanja senčenja tožnikove parcele, je sodišče prve stopnje ob sklicevanju na vsebino izvedenih dokazov natančno in prepričljivo obrazložilo. Zato presplošnim pritožbenim očitkom (pomislekom), da so ti zaključki neutemeljeni in brez podlage v dejanskem stanju, ni moč slediti. V postopku angažirani izvedenec gradbene stroke R. G. je v svojem mnenju z dne 1. 9. 2017 (glej stran 11 in 12) res navedel, da analize dejanskega stanja (analize osenčenja/osončenja)5 sam ne izvaja, kar pa v obravnavani zadevi ni bistveno. Izvedenec je namreč že v mnenju poudaril, vse to pa še dodatno obrazložil ob zaslišanju na naroku dne 14. 11. 2017 (glej tudi ugotovitve/zaključke sodišče prve stopnje podane v 65. točki obrazložitve izpodbijane odločbe), da takšna analiza za presojo utemeljenosti v tej smeri postavljenih tožnikovih trditev ni potrebna. Toženka v postopku na prvi stopnji tej izvedenčevi argumentaciji ni (jasno) nasprotovala, niti navajala, da njegove ugotovitve (pojasnila) zaradi (morebitnega) pomanjkanja potrebnega strokovnega znanja za presojo utemeljenosti tožnikovih trditev (o kratenju sončne svetlobe oziroma povečanem senčenju) ne morejo biti upoštevne (oziroma vsebinsko prepričljive).

9. V zvezi s toženkinim izpostavljanjem razlike nadmorskih višin parcel pravdnih strank, je sodišče prve stopnje (glej točke 65 - 72 obrazložitve izpodbijane odločbe6) argumentirano (prepričljivo) obrazložilo, da so se tožnikove težave s senco (senčenjem) in pomanjkanjem sonca (zmanjšanjem osončenja) pomembno povečale prav v posledici njene gradnje spornega zidu. Skratka pred to gradnjo zaradi same predhodno obstoječe razlike v nadmorski višini obeh parcel niso bile takšne, kot so postale po tem (in kot so sedaj). Toženka tem razlogom konkretizirano ne oporeka. Zgolj njeno pritožbeno izpostavljanje razlike (nadmorskih višin) pa v zaključke sodišča prve stopnje dvoma ne vzbudi. Posledično je brezpredmetno tudi njeno pritožbeno izpostavljanje listin, iz katerih naj bi razlika (nadmorskih višin) izhajala; pri tem ne drži niti, da se sodišče prve stopnje do teh listin ni opredelilo,7 očitek, da naj bi bili razlogi sodbe o odločilnih dejstvih z njimi v nasprotju, pa presplošen (nepojasnjen)8 in kot tak neupošteven.

10. Za presojo utemeljenosti tožnikovih trditev in tožbenega zahtevka je nebistveno tudi pritožbeno navajanje, da naj bi postal teren pobočja plazovit in rušljiv v posledici gradnje tožnika (oziroma pravilno njegovega pravnega prednika9), zaradi česar naj bi želela toženka z gradnjo podpornega zidu preprečiti nastanek materialne škode. Tudi v tem oziru je sodišče prve stopnje (na podlagi ugotovitev izvedenca G.) natančno pojasnilo, da zid, kot ga je postavila toženka,10 za kaj takega (torej zavarovanje brežine), nikakor ni bil potreben in ga slednja zato ni bila upravičena postaviti.11 Za kaj takega naj bi zadoščal AB zid največ višine 2 m, seveda pod pogojem, da bi bil strokovno pravilno narejen, kar pa v konkretnem primeru glede na ugotovitve izvedenca ni bil.12 V teh zaključkih je hkrati vsebovan tudi odgovor na njen nadaljnji (s predhodnim povezan) očitek, češ da naj bi do škode prišlo zaradi pasivnosti tožnika, ki bi moral zagotoviti stabilnost področja. V zvezi z omenjenim očitkom je sodišče prve stopnje13 ustrezno poudarilo tudi, da je relevantno tisto stanje na terenu, ki je bilo pred toženkinimi posegi na sporni liniji (kjer je sedaj zid), kot tudi, da slednja niti ni izkazala, da investitor objektov ni naredil vsega po gradbenem dovoljenju ter da niso ne ona in ne njeni pravni predniki, če so menili, da temu ni tako,14 v zvezi s tem (ustrezno) ukrepali. Pritožba vsem tem zaključkom oziroma stališču sodišča prve stopnje ustrezno (konkretno) niti ne oporeka. To velja15 tudi za pojasnilo sodišča prve stopnje,16 da iz gradbenega dovoljenja Ž. (priloga A131) nujna postavitev opornega zidu na nepremičnino tožnika ni razvidna, kar naj bi ob zaslišanju na naroku dne 14. 11. 201717 potrdil tudi izvedenec G..

11. Neutemeljen je nadalje pritožbeni očitek o neprepričljivosti zaključkov sodišča prve stopnje glede nestrinjanja tožnika z izvedbo toženkinih del. Sodišče prve stopnje ne ugotavlja, da naj bi bil tožnik (kot to poudarja pritožnica18) prisoten več čas izvajanja del, ampak omenja njegovo delno prisotnost pri odkopu in pričetku polaganja temeljev AB zidu (glej 83. in 90. točko obrazložitve izpodbijane sodbe). Zakaj ni moč šteti, da je dal tožnik soglasje za izdelavo zidu, kot ga je postavila toženka, pa je sodišče prve stopnje konkretno (argumentirano) pojasnilo (predvsem) v 83., 84. in 90. točki obrazložitve izpodbijane odločbe. Pritožnica teh razlogov/zaključkov19 konkretizirano ne izpodbija, zgolj njeno navajanje, da naj bi takšno soglasje potrjevala okoliščina, da noben drug sosed zoper njo tožbe ni vložil, pa dvoma vanje ne poraja.20

12. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo zoper sodbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano odločitev potrdilo (353. člen ZPP21).

V zvezi s pritožbo zoper sklep o denarni kazni:

13. Pritožnica pravilno poudarja, da ZPP ne loči instituta vročitve in prejema sodnega pisanja (oziroma seznanjenosti z njim). Z vidika omenjenega zakona je pomemben zgolj trenutek vročitve, ki se opravi v skladu z njegovimi določbami in ki hkrati pomeni, da je bilo pisanje s strani njegovega naslovnika prejeto.22 To velja za vsa sodna pisanja, torej tudi za sklep o začasni odredbi. Tako kot vsaka druga presoja ravnanja stranke z ozirom na opozorilo (navodilo) sodišča dano v posameznem sodnem pisanju, tudi ugotavljanje obstoja morebitne kršitve obveznosti iz sklepa o začasni odredbi ni pogojena z okoliščino njene dejanske seznanjenosti s takšno vsebino, ampak „zgolj“ z vročitvijo sodnega pisanja skladno z določbami ZPP. Ker je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane odločbe23 ugotovilo, da je bil sklep o začasni odredbi toženki vročen 9. 8. 2016, hkrati pa tudi, da je po vročitvi z gradbenimi deli prenehala/jih ustavila (torej ravnala v skladu z obveznostjo/prepovedjo iz začasne odredbe), je zato napačno odločilo o izvršitvi denarne kazni. Posledično je bilo potrebno pritožbi ugoditi in sklep o denarni kazni (IV. točka izreka izpodbijane odločbe) razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ24).

14. Ker je toženka s pritožbo zoper sodbo propadla, s pritožbo zoper sklep o denarni kazni pa v celoti uspela, pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške tega pritožbenega postopka (prvi in drugi odstavek 165. člena v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP).

-------------------------------
...

2 Glej njegove navedbe v pripravljalnih vlogah z dne 26. 9. 2016 in dne 24. 10. 2016, kot tudi (v zvezi s tem podane) ugotovitve sodišča prve stopnje v 6. točki obrazložitve izpodbijane odločbe.
3 Stvarnopravni zakonik, Uradni list RS, št. 87/2002, s kasnejšimi podatki.
4 Glej R. Vrenčur, Stvarnopravni zakonik s komentarjem (redaktorji Miha Juhart, Matjaž Tratnik, Renato Vrenčur), GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 394.
5 Za to se po njegovih besedah uporablja računalniško simulacijo, kar naj bi izvajale (izdelovale) specializirane institucije oziroma projektanti.
6 Prav tako točko 38 njene obrazložitve.
7 Tako v točkah 66 in 67 obrazložitve (sklicujoč se na ugotovitve izvedenca v zvezi z njim) omenja posnetek stanja terena geodetskega biroja A. iz leta 2005 (priloga B26), v točkah 87 in 88 pa gradbeno dovoljenje.
8 Ni konkretno obrazloženo, „kaj“ točno naj bi bilo v medsebojnem nasprotju.
9 Glej 87. točko obrazložitve izpodbijane odločbe.
10 Torej zid, ki ima za tožnikovo nepremičnino negativne posledice, kot jih ugotavlja sodišče prve stopnje.
11 Glej točke 76, 77, 82, 84 obrazložitve izpodbijane odločbe.
12 Glej 83. in 84. točko obrazložitve izpodbijane odločbe.
13 Glej 87. točko obrazložitve izpodbijane odločbe.
14 Oziroma če je menila, da je investitor povzročil kakršnokoli situacijo, ki je škodovala njeni nepremičnini.
15 Zgolj pritožbeno vztrajanje, da naj bi to iz gradbenega dovoljenja izhajalo, namreč v to ne prepriča.
16 Glej 88. točko obrazložitve izpodbijane odločbe.
17 Peta stran zapisnika o njegovem zaslišanju (l. št. 315).
18 Slednja navaja, da naj bi bila takšna prisotnost tožnika razvidna tako iz izpovedb prič kot tudi iz listinske dokumentacije (slik), a tega (katere izpovedbe oziroma listine/slike ima v mislih) ne uspe konkretneje pojasniti. Povsem splošen (in posledično neupošteven) je tudi pritožbeni očitek, da naj bi imela izpodbijana sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti.
19 To velja tudi za ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženka tožnika glede betonskega zidu postavila pred izvršeno dejstvo, saj ga je izvedla tekom prvomajskih praznikov v letu 2016 (glej tudi 83. in 84. točko obrazložitve izpodbijane odločbe).
20 (Ne)ravnanje sosedov je za presojo utemeljenosti tožnikovih trditev nebistveno, kar je prav tako ustrezno pojasnilo že sodišče prve stopnje (glej 85. in 86. točko obrazložitve izpodbijane odločbe).
21 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.
22 Glej VSL sklep II Cp 3024/2014 z dne 5. 1. 2014.
23 Glej predvsem 101. in 108. točko njene obrazložitve.
24 Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št. 51/1998, s kasnejšimi spremembami.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 47, 73, 75, 87, 99

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
03.12.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIzMjk0