VSL Sklep I Cp 1789/2018

Jedro

Kljub izvedbi del bo sodišče lahko določilo pripadajoče zemljišče. Dejstvo, da je nasprotna udeleženka na tem delu izgradila določeno infrastrukturo, lahko vpliva zgolj na njen zahtevek na ugotovitev obstoja njene pravice na podlagi 47. člena ZVEtL-1, ne pa na samo določitev pripadajočega zemljišča.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelja sama krijeta svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagateljev za izdajo začasne odredbe, s katerim sta predlagala, da se nasprotni udeleženki Občini za zavarovanje nedenarne terjatve predlagateljev na ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča k stavbi katastrska občina X., stavba 01, prepoveduje nadaljevanje gradbenih in drugih del ter vsakršno spreminjanje stanja na delu zemljišča katastrska občina X., parcela 1643, ob katastrski meji s parcelno številko 1669 iste k.o., v dolžini 9,30 metra in v širini do 2 metra od stavbe št. 01. Za primer, da bi nasprotna udeleženka ravnala v nasprotju s temi prepovedmi, pa naj ji sodišče izreče denarno kazen v znesku 30.000,00 EUR in jo izvrši. Odločilo je tudi, da predlagatelja sama nosita svoje stroške, ki so jima nastali z vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe.

2. Zoper ta sklep sta se pritožila predlagatelja iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navajata, da izpodbijani sklep nima razlogov o zatrjevani nemožnosti uveljavitve zahtevka na ugotovitev pripadajočega zemljišča in o nevarnosti te nenadomestljive škode v obliki izgube lastninske pravice, ki preti predlagateljema zaradi zakonsko možne odkupne pravice v primeru dokončanja gradbenih del, ki jih je po trditvah predlagateljev napovedal delovodja izvajalca nasprotne udeleženke (vgradnja tlakovcev, zabetoniranje pločnika z armaturno mrežo) in tudi skušal izvesti kljub nasprotovanju predlagateljev celo z varnostnikom. S tem sta kršeni ustavni pravici do enakega varstva pravic in do zasebne lastnine. Uveljavitev odkupne pravice povzroči, da stavba pripadajoče zemljišče izgubi, lastniki stavbe pa solastninsko pravico na njem, s čimer je popolnoma onemogočena njihova terjatev, ki jo uveljavljajo v postopku ugotovitve obsega pripadajočega zemljišča. Nasprotni udeleženki zaradi predlagane začasne prepovedi spreminjanja stanja na dvometrskem pasu ob stavbi ne more nastati prav nobena škoda. Izdaja začasne odredbe je nujno potrebna, saj bo sicer nasprotna udeleženka gradnjo samovoljno in nasilno dokončala in z izvedbo gradnje najmanj močno otežila uveljavitev lastninske pravice na stavbi pripadajočem zemljišču, če ne celo onemogočila uveljavitev lastninske pravice v pretežnem obsegu. Nikjer ni predpisano, da mora biti izkazana nevarnost nastanka težko nadomestljive škode prav na pripadajočem zemljišču, ampak nevarnost nastanka predlagateljem zaradi posegov v pripadajoče zemljišče. Sodišče v točki 16 obrazložitve sklepa ugotavlja, da izgradnja infrastrukture lahko vpliva na zahtevke nasprotne udeleženke za ugotovitev obstoja njene pravice na podlagi 47. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča¹ (ZVEtL-1), s čimer samo ugotavlja nevarnost nastanka težko nadomestljive škode za predlagatelja, ki utemeljuje zahtevano zavarovanje. Zmotna in brez podlage v navedbah predlagateljev je ugotovitev sodišča, da bi izdaja začasne odredbe s prepovedjo vsakršnih nadaljnjih del na pripadajočem zemljišču pomenila nezmožnost vzpostavitve kanalizacijskega oziroma vodovodnega omrežja na širšem območju G. Jaška sta del omrežja, vendar pa preko njiju vodita le kanalizacijska in vodovodna cev do stavbe G. in naj bi po navedbah delovodje služila le za potrebe čiščenja teh cevi, ki vodijo do te njune stavbe. Nasprotna udeleženka lahko kadarkoli kasneje dela dokonča, če bi se morebiti tekom postopka izkazalo, da je obseg pripadajočega zemljišča manjši od 2 metra od stavbe. Predlagatelja pa bi imela na svojem zemljišču debelo plast betona z armaturno mrežo in tlakovci, ki bi onemogočila sanacijo dokazano poškodovanih temeljev stavbe, v primeru odstranjevanja te plasti pa povzročila zaradi tresljajev in posledičnega pokanja 170 let starega veziva med kamenjem v temeljih in zidovih ter premikanja teh kamnov težko nadomestljivo škodo na temeljih in fasadnem zidu stavbe, torej na vitalnih konstrukcijskih elementih spomeniško zavarovane stavbe. Zmoten je tudi sklep sodišča, da s prepovedjo postavitve betonskega nosilca svetilke predlagatelja ne bi dosegla ničesar, ker da itak trdita, da je ukinjen tranzitni promet. Ukinitev tranzitnega prometa pomeni ukinitev le tranzitnih voženj čez ulico G., torej takih voženj, katerih namen je le voziti čez. Seveda pa ne more nasprotna udeleženka ukiniti prevoze do na G. stoječih stavb, potrebne za njihovo redno rabo. Prav ti pa bodo s postavitvijo velikega betonskega podstavka tudi na lokaciji sedaj zabetoniranega temelja in glede na predvideni drevesni rešetki onemogočeni povsem do stavbe predlagateljev s tovornimi vozili, močno oviran pa bo tudi uvoz manjših vozil in prikolic skozi edina vrata v vrstno stavbo, ki je v notranjosti širine cca 30 metrov in je nujno potreben za vsakršno vzdrževanje ali dostavljanje tovorov v prostore predlagateljev, ker drugega dostopa nimata.

3. Nasprotna udeleženca na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) od predlagateljev zahteva, da poleg verjetnosti obstoja oziroma bodočega nastanka terjatve za izdajo začasne odredbe pri nedenarnih terjatvah izkažeta še enega izmed pogojev, navedenih v drugem odstavku 272. člena ZIZ. Tretji odstavek 272. člena v zvezi z 270. členom ZIZ pa določa tudi, da predlagatelja nista dolžna dokazovati nevarnosti, če izkažeta za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo.

6. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, kjer le to ugotavlja, da s trditvami o že nastalem poškodovanju temeljev stavbe in grozečem poškodovanju temeljev ob njihovi sanaciji predlagatelja zatrjujeta nevarnost, ki se nanaša na samo stavbo na drugi parceli in ne na pripadajoče zemljišče, katerega obseg naj bi se po predlogu predlagateljev ugotovil v predmetnem postopku. Zato tudi po oceni pritožbenega sodišča ni izkazana konkretna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve, to je določitev pripadajočega zemljišča na delu parcele 1643 k.o. X., kakorkoli onemogočena ali otežena. Te trditve pa tudi ne izkazujejo, da je začasna odredba potrebna zato, da se prepreči uporaba sile, ali zato, ker bi, v zvezi s predlogom za določitev pripadajočega zemljišča na delu parcele 1643 k.o. X., nastala nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda.

7. Pravilna je tudi presoja sodišča prve stopnje, da tudi nameravana dela, ki jih opisuje sodišče v izpodbijanem sklepu in predlagatelja v pritožbi, v ničemer ne izkazujejo nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve, to je določitev pripadajočega zemljišča, kakorkoli onemogočena ali otežena. Kljub izvedbi del bo sodišče lahko določilo pripadajoče zemljišče, dejstvo, da je nasprotna udeleženka na tem delu izgradila določeno infrastrukturo, pa lahko vpliva zgolj na njen zahtevek na ugotovitev obstoja njene pravice na podlagi 47. člena ZVEtL-1, ne pa na samo določitev pripadajočega zemljišča, kot zmotno meni pritožba. Enako na samo določitev pripadajočega zemljišča ne vpliva možnost, da bo sodišče ustanovilo odkupno pravico nasprotnemu udeležencu. Nasprotni udeleženec te zahteve zaenkrat niti še ni podal, zato neka konkretna nevarnost v zvezi s tem ni podana. Tudi sicer pa je sodišče prve stopnje v zvezi s to trditvijo predlagateljev zavzelo stališče, da lahko izgradnja infrastrukture vpliva le na zahtevek za ugotovitev obstoja pravice na podlagi 47. člena ZVEtL-1. Sklep torej o teh trditvah vsebuje razloge in ga je mogoče preizkusiti, zato bistvena kršitev določb pravdnega postopka po določbi 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni podana.

8. Neutemeljene so pritožbene trditve, da nasprotni udeleženki zaradi izdaje začasne odredbe ne more nastati nobena škoda, sploh pa ne hujše posledice od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale predlagateljema. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da bi glede na to, da sta bila na delu, za katerega predlagatelja predlagata, da se določi kot pripadajoče zemljišče k stavbi, že vgrajena veliki jašek kanalizacijskega omrežja in veliki jašek vodovodnega omrežja, izdaja začasne odredbe s prepovedjo vsakršnih nadaljnjih del pomenila nezmožnost vzpostavitve kanalizacijskega oziroma vodovodnega omrežja na širšem območju G., kar nedvomno predstavlja poseg v lastninsko pravico nasprotnega udeleženca. Načeloma pa velja, da je vsak poseg v lastninsko pravico za lastnika škodljiv. Nedovoljeno pritožbeno novoto pa predstavljajo navedbe predlagateljev, da sta jaška kanalizacijskega in vodovodnega omrežja sicer del omrežja, vendar pa preko njiju vodita le kanalizacijska in vodovodna cev do stavbe G. in naj bi služila le za potrebe čiščenja teh cevi, ki vodijo do njune stavbe, saj predlagatelja nista navedla opravičljivih razlogov, zakaj teh dejstev nista navedla že v predlogu za izdajo začasne odredbe (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato pritožbeno sodišče na te navedbe kot prepozne ne odgovarja.

9. Glede pritožbenih navedb predlagateljev v zvezi s postavitvijo betonskega nosilca ulične svetilke in dveh nepovoznih drevesnih rešetk pritožbeno sodišče kot pravilne šteje razloge sodišča prve stopnje, da predlagatelja nista izkazala, kakšno konkretno nevarnost predstavljata betonski podstavek ulične svetilke in nepovozne drevesne rešetke za uveljavitev njune terjatve, to je ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča oziroma da obstaja nevarnost uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode. Pritožbeno sodišče se strinja tudi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da četudi bi se v nadaljevanju morebiti izkazalo, da so bile vse te spremembe narejene na delu, ki je pripadajoče zemljišče stavbe, ne gre za takšne spremembe, da vzpostavitev v prvotno stanje ne bi bilo mogoče.

10. Glede na navedeno v pritožbi uveljavljane kršitve niso podane, prav tako pa tudi ne tiste, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), zato je pritožbeno sodišče pritožbo predlagateljev zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP).

11. Ker predlagatelja s pritožbo nista uspela, sama krijeta svoje pritožbene stroške (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP in 37. člena ZNP).

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 34/2017 s spremembami

Datum zadnje spremembe:

03.12.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 1864/99
• VSL sklep I Cp 839/2014
• VSL sklep II Cp 1332/2013