<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep II Cp 1055/2018

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:II.CP.1055.2018
Evidenčna številka:VSL00013242
Datum odločbe:27.06.2018
Senat, sodnik posameznik:Irena Veter (preds.), Zvone Strajnar (poroč.), dr. Vesna Bergant Rakočević
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
Institut:odločitev o stroških postopka - umik tožbe - preklic naroka - vložitev pripravljalne vloge - skrbnost odvetnika - potrebnost stroškov - višina stroškov postopka - konferenca s stranko

Jedro

Storitev konference s stranko je bila zajeta že v vrednosti ene od vlog, zaradi katere je bila konferenca opravljena, odvetnik pa je upravičen do nagrade za konferenco s stranko le, če gre za samostojno storitev in strošek ni zajet v drugih tarifnih številkah.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 2. odstavku izreka spremeni tako, da se višina stroškov, ki jih mora tožeča stranka povrniti prvi toženi stranki zniža na 514,06 EUR, višina stroškov, ki jih mora tožeča stranka povrniti drugi toženi stranki, pa se zniža na 660,44 EUR.

II. Prva in druga tožena stranka sta dolžni tožeči stranki v roku 15 dni od prejema sklepa sodišča druge stopnje povrniti pritožbene stroške v znesku 175,57 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se zaradi umika tožbe postopek (po tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe) ustavi (1. odstavek izreka) in da je tožeča stranka dolžna prvi toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 1.501,91 EUR, drugi toženi stranki pa 1.239,47 EUR (2. odstavek izreka).

2. Zoper stroškovni del sklepa se pritožuje tožeča stranka iz pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Navaja, da je sodišče prve stopnje pravdne stroške odmerilo v nasprotju z Odvetniško tarifo (OT) in 155. členom ZPP. Prvi in drugi toženi stranki so bili pravdni stroški priznani bodisi v previsokem znesku (stroški za sestavo ugovora zoper začasno odredbo v višini 900 točk) bodisi povsem neutemeljeno (stroški za konferenco s stranko v višini 100 točk in sestavo pripravljalne vloge z dne 6.3.2018 v višini 675 točk). Strošek za konferenco s stranko po ustaljeni sodni praksi ni potreben strošek. Prva in druga tožena stranka sta pripravljalno vlogo vložili po umiku tožbe, oziroma po tem, ko sta bili že seznanjeni z umikom tožbe. Stroški za vlogo, s katero ni bilo več mogoče vplivati na odločitev, so nepotrebni. Sodišče prve stopnje je tudi v nasprotju z OT materialne stroške obračunalo večkrat, za vsakokratno vlogo, namesto od skupne vrednosti storitev. Izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, torej o tem, zakaj so stroški za konferenco s stranko in pripravljalno vlogo ter večkratni materialni stroški, potrebni za pravdo. Tožeča stranka tudi meni, da je prišlo do pomotnega obravnavanja stroškov, saj je sodišče prve stopnje prvi in drugi toženi stranki odmerilo identične stroške (z izjemo DDV), čeprav sta bili zastopani po različnih odvetnikih.

3. Prva tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemljeno zavrne, druga tožena stranka pa na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz njenega stroškovnega zahtevka (v vlogah na listovnih številkah 24 in 53 v spisu) izhaja, da je prva tožena stranka priglasila naslednje pravdne stroške: 900 točk za odgovor na tožbo in 675 točk za pripravljalno vlogo z dne 6.3.2018, ter glede obeh vlog 2 % materialne stroške (od vrednosti nagrade za sestavo posamezne vloge) in 22 % DDV. Druga tožena stranka pa je (v vlogah na listovnih številkah 14, 23 in 51 v spisu) priglasila naslednje pravdne stroške: 900 točk za ugovor zoper začasno odredbo, 100 točk za konferenco s stranko, sodno takso za ugovor, 900 točk za odgovor na tožbo, 100 točk za konferenco s stranko, 675 točk za pripravljalno vlogo z dne 6.3.2018 in 100 točk za konferenco s stranko, ter glede vseh vlog 2 % materialne stroške (od vrednosti nagrade za sestavo posamezne vloge).

6. Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje z odločitvijo prekoračilo zahtevek prve tožene stranke za povrnitev stroškov (pritožbeni očitek, da so bili stroški napačno obravnavani za obe stranki enako, pritožbeno sodišče obravnava kot očitek, da je sodišče prve stopnje odločalo mimo oziroma preko stroškovnega zahtevka prve tožene stranke). Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje prvi toženi stranki priznalo tudi stroške, ki jih ni priglasila (900 točk za ugovor zoper začasno odredbo,1 100 točk za konferenco s stranko).

7. Utemeljena je pritožbena trditev, da je sodišče prve stopnje v okvir priznanih pravdnih stroškov druge tožene stranke nepravilno zajelo tudi stroške za konferenco s stranko (100 točk). Gre za storitev, ki je bila zajeta že v vrednosti ene od vlog, zaradi katere je bila konferenca opravljena,2 odvetnik pa je upravičen do nagrade za konferenco s stranko (po tar. št. 39/1 OT) le, če gre za samostojno storitev in strošek ni zajet v drugih tarifnih številkah3. Utemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje nagrado za ugovor zoper začasno odredbo priznalo v previsokem znesku 900 točk. Glede na vrednost spornega predmeta, upoštevajoč tarifno številko 27/1 OT, je druga tožena stranka upravičena do nagrade v višini 450 točk.

8. Nadalje je utemeljen pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za odmero 2 % materialnih stroškov od vrednosti nagrade za vsako vlogo posebej. Skladno s 3. odstavkom 11. člena OT se odvetnikovi izdatki, kadar se obračunajo v pavšalnem znesku, obračunajo v višini 2 % od skupne vrednosti storitve do 1000 točk, v zadevah, v katerih vrednost storitve presega 1.000 točk, pa še 1 % od presežka nad 1.000 točk.

9. Kar zadeva pripravljalno vlogo z dne 6.3.2018, ki po vsebini predstavlja odgovor prve in druge tožene stranke na navedbe, ki jih je tožeča stranka podala v svoji prvi pripravljalni vlogi, je pri presoji utemeljenosti pritožbenih navedb potrebno upoštevati časovni potek opravljenih procesnih dejanj:

Prva in druga tožena stranka sta na tožbo odgovorili 25.1.2018. Tožeča stranka je 27.2.2018 vložila prvo pripravljalno vlogo, nato pa je 5.3.2018 tožbo umaknila (vlogo o umiku tožbe je sodišču 5.3.2018 po pošti poslala priporočeno, zato se dan oddaje na pošto šteje za dan izročitve sodišču). Iz predloženih povratnic (na listovni številki 64 v spisu ) izhaja, da je vlogo o umiku tožbe istega dne posredovala tudi pooblaščencema prve in druge tožene stranke, ki sta pošiljko prejela 9.3. oziroma 15.3.2018. Iz vročilnic v spisu izhaja, da je obvestilo sodišča o preklicu naroka, razpisanega 8.3.2018, skupaj z vlogo o umiku tožbe, prva tožena stranka prejela 9.3.2018, druga tožena stranka pa 16.3.2018. O preklicu naroka zaradi umika tožbe sta bila pooblaščenca tožene stranke obveščena tudi po elektronski pošti, in sicer 6.3.2018, ob 13.25 (kot je razvidno iz elektronskega sporočila na listovni številki 47 v spisu). Sporočilo o preklicu naroka jima je bilo posredovano na njun elektronski naslov, naveden na odgovoru na tožbo. Na nalepki ovojnice, v kateri je bila pripravljalna vloga prve tožene stranke, je pripis, da je bilo pismo na pošti ..., z oznako RA ..., oddano 6.3.2018, ob 17.46. Na nalepki ovojnice, v kateri je bila pripravljalna vloga druge tožene stranke, pa je pripis, da je bilo pismo na pošti ..., z oznako RA ..., oddano 6.3.2018, ob 18.59.

10. Opisani časovni potek procesnih dejanj po presoji pritožbenega sodišča vodi k zaključku, kot ga ponuja tožeča stranka. Prva in druga tožena stranka sta pripravljalno vlogo vložili nekaj ur po tem, ko sta bili po elektronski poti obveščeni o preklicu naroka. Iz vsebine elektronskega sporočila jasno izhaja, da je bil narok preklican zaradi umika tožbe. V primeru kot je konkretni, ko naj bi se narok opravil 8.3.2018 in ko vročanje obvestila o preklicu naroka v fizični obliki po pošti ne bi bilo pravočasno, je obveščanje po elektronski poti običajen (pa tudi stroškovno utemeljen4) način obveščanja pravdnih strank. Če sta odvetnika prezrla obvestilo o preklicu naroka zaradi umika tožbe, poslano več kot 4 ure pred oddajo vlog na pošti (pri čemer je v dobi informacijske tehnologije 4 ure več kot razumen čas za seznanitev z vsebino elektronskega sporočila), je nastanek stroškov v zvezi s pripravljalno vlogo z dne 6.3.2018 potrebno pripisati njuni premajhni skrbnosti. Če pa sta pripravljalno vlogo vložila kljub predhodni dejanski seznanitvi z vsebino elektronskega sporočila, je strošek za vlogo potrebno označiti za strošek, ki za pravdo ni bil (več) potreben, saj prva in druga tožena stranka z vložitvijo vloge nista varovali interesa končnega uspeha v pravdi (kar je bilo obema znano). V obeh primerih so podani razlogi za presojo, da sta prva in druga tožena stranka z vložitvijo pripravljalne vloge z dne 6.3.2018 ravnali v lastno (stroškovno) breme.

11. Ker so uveljavljeni pritožbeni razlogi podani, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter na podlagi 3. točke 365. člena ZPP spremenilo odločitev o stroških postopka tako, da je stroške postopka, ki jih mora tožeča stranka povrniti prvi toženi stranki, znižalo na znesek 514,06 EUR (900 točk za odgovor na tožbo (tar. št. 19/1 OT) in 18 točk za materialne stroške (2% od skupne vrednosti storitve do 1000 točk), ob upoštevanju vrednosti točke 0,459 €, 421,36 €, povečano za 22 % DDV), stroške postopka, ki jih mora tožeča stranka povrniti drugi toženi stranki, pa je znižalo na 660,44 EUR (450 točk za ugovor zoper začasno odredbo (tar. št. 27/2 OT), 900 točk za odgovor na tožbo (tar. št. 19/1 0T), 23,5 točk za materialne stroške (2% od skupne vrednosti storitve do 1000 točk ter v višini 1% od presežka nad 1000 točk), skupaj 630,44 EUR, ter sodno takso za ugovor zoper začasno odredbo v višini 30,00 EUR).

12. Pritožbeno sodišče je odločilo še o pritožbenih stroških (2. odstavek 165. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 366. člena ZPP), saj je tožeča stranka s pritožbo v celoti uspela (1. odstavek 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je tožeči stranki na podlagi njenega stroškovnega zahtevka, upoštevajoč vrednost izpodbijanega dela sklepa (1.566,88 EUR5), v skladu z določbami OT priznalo 375 točk za pritožbo (tar. št. 21/1 OT), povečano za 2 % materialne stroške (7,5 točk), kar ob vrednosti točke 0,459 EUR znaša 175,57 EUR. Prva in druga tožena stranka sta dolžni tožeči stranki povrniti pritožbene stroške v roku 15 dni (2. odstavek 313. člena ZPP) od vročitve sklepa pritožbenega sodišča, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka 15 dnevnega paricijskega roka do plačila.

-------------------------------
1 Prva tožena stranka ni vložila ugovora zoper sklep o začasni odredbi z dne 20.12.2017.
2 Sodišče prve stopnje ni posebej navedlo, v zvezi s katero od vlog (ugovor, odgovor na tožbo, pripravljalna vloga) priznava strošek za konferenco s stranko.
3 Prim. VSL I Cp 1787/2016, I Cp 1803/2016, II Cpg 1353/2016 in druge.
4 Odvetniku so prihranjeni stroški za prihod na sodišče.
5 (1.501,91 EUR + 1.239,47 EUR) - (514,06 EUR + 660,44 EUR)


Zveza:

Podzakonski akti / Vsi drugi akti
Odvetniška tarifa (2015) - člen 11, 11/3
Odvetniška tarifa (2015) - tarifna številka 27, 27/1, 39, 39/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
03.12.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIzMjYz