VSL Sklep IV Cp 1760/2018

Jedro

V zadnjem obdobju je pri izvrševanju stikov otroka z očetom prihajalo do težav in se ti določen čas celo niso izvajali, zato je bila izdaja začasne odredbe nujno potrebna, saj odsotnost otrokovih stikov z enim od staršev lahko hitro povzroči odtujitev, to pa nedvomno predstavlja škodo, ki lahko hitro postane zelo težko popravljiva.

Sodišče je mnenje otroka, ki je očitno sposoben razumeti pomen in posledice odločitve, da pri očetu ne bi spal, pridobilo preko CSD. Lahko bi bila lahko ob razgovoru na CSD z otrokom navzoča tudi oseba, ki ji otrok zaupa in jo sam izbere in tako otroku pomaga izraziti svoje mnenje, vendar to ni nujno. Zaupna oseba je namreč oseba, ki jo otrok sam spontano izbere in to seveda ne more biti oseba, ki jo otroku izbere nekdo drug, udeleženec postopka, pooblaščenec ali sodišče. Otrok pred CSD te želje ni izrazil, prav tako pa tudi pritožnik v pritožbi ne navaja, da bi si otrok izbral zaupno osebo, za katero bi želel, da bi bila z njim navzoča pri pogovoru na CSD.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tožene stranke zoper izdano začasno odredbo z dne 22. 12. 2017, s katero je določilo stike med mladoletnim A. in tožencem. Skladno s prvo točko izreka sklepa o začasni odredbi se stiki izvajajo ob torkih in četrtkih, ko oče sina ob 15. uri prevzame v šoli oziroma na domu matere, do 19. ure, ko ga pripelje na dom matere, ter vsak drugi vikend v soboto in nedeljo, ko oče sina prevzame ob 10. uri na domu matere in ga ob 19. uri pripelje na dom matere. Za primer kršitve obveznosti iz prve točke s strani katerekoli stranke, je sodišče v drugi točki izreka sklepa izreklo denarno kazen v višini 200,00 EUR.

2. Zoper izdani sklep vlaga laično pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku¹ toženec. V bistvenem navaja, da je mladoletni A. podal izjavo na Centru za socialno delo X pod strahovitim pritiskom svoje matere in njene družine, ki je pet mesecev brez slehernega utemeljenega razloga nasilno preprečevala stike otroka z njegovim očetom, kar je huda psihična zloraba mladoletnega otroka. Mladoletni A. na CSD ni izjavil, da ne bi spal pri očetu, temveč je izjavil, da bi pri očetu spal, vendar ne še sedaj. Pri pogovoru na CSD je bila prisotna zgolj delavka CSD, kar pomeni, da pri pogovoru ni bila navzoča oseba, ki bi ji A. zaupal in bi si jo sam izbral. Meni, da bi morala sodnica takoj odrediti sodno psihiatrično izvedeniško mnenje o mladoletnem A. Opozarja, da je sodišče pristransko ter da CSD ni ukrepal skladno z Zakonom o preprečevanju nasilja v družini. Navaja, da sodišče skladno s 410. členom ZPP otroka o uvedbi postopka sploh ni obvestilo.

3. Tožnica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče lahko v skladu z določbo 411. člena ZPP med postopkom v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki na predlog stranke ali po uradni dolžnosti v izjemnih primerih izda začasno odredbo, ko je treba že pred izdajo končne odločbe začasno urediti stike, saj bi v nasprotnem primeru otroku nastala nenadomestljiva oziroma težko popravljiva škoda.

6. V konkretnem primeru iz navedb obeh pravdnih strank in mnenja CSD izhaja, da je v zadnjem obdobju pri izvrševanju stikov otroka z očetom prihajalo do težav in se ti določen čas celo niso izvajali, zato je bila izdaja začasne odredbe nujno potrebna, saj odsotnost otrokovih stikov z enim od staršev lahko hitro povzroči odtujitev, to pa nedvomno predstavlja škodo, ki lahko hitro postane zelo težko popravljiva².

7. Pritožbeno sporna je predvsem odločitev prvega sodišča, da mladoletni A. pri tožencu v času izvajanja stikov ne prespi. Pritožnik problematizira mnenje CSD, iz katerega naj ne bi bilo razvidna želja mladoletnega A. glede spanja pri očetu. Meni, da sta tako CSD kot tudi sodišče pristranska, ter da sinova izjava ni bila podana svobodno, ampak pod vplivom tožnice in njene družine. Pritožba sodišču prve stopnje očita tudi kršitev prvega odstavka 410. člena ZPP, ki določa, da mora sodišče otroka, ki je sposoben razumeti pomen postopka in posledice odločitve, na primeren način obvestiti o uvedbi postopka in njegovi pravici, da izrazi svoje mnenje. Glede na starost otroka in druge okoliščine sodnik otroka povabi na neformalen razgovor na sodišče ali zunaj sodišča s posredovanjem centra za socialno delo ali šolskega svetovalnega delavca.

8. Temeljno vodilo sodišča, ko odloča o mladoletnih otrocih in njihovih pravicah je zagotavljanje otrokove največje koristi. Otrokovo korist je prvostopenjsko sodišče ugotavljalo s pomočjo CSD X, kot strokovnega pomočnika sodišča. V prvem mnenju z dne 21. 9. 2018 je CSD X predlagal, da se otroka dodeli v vzgojo in varstvo materi ter da z očetom preživlja čas dvakrat tedensko po šoli in vsak drugi vikend od petka po šoli do nedelje zvečer. V drugem mnenju z dne 9. 11. 2017, po opravljenem razgovoru z otrokom, pa je bil CSD mnenja, da naj stiki sprva potekajo brez spanja A. pri očetu. CSD je zaključek glede spanja otroka pri očetu gradil na jasno izraženi želji mladoletnega A., ki ga je očitno ocenil kot sposobnega razumeti pomen in posledice odločitve, da pri očetu ne bi spal. V konkretnem primeru je torej sodišče mnenje otroka pridobilo preko CSD X³. Prav ima pritožba, da bi bila lahko ob razgovoru na CSD z otrokom navzoča tudi oseba, ki ji otrok zaupa in jo sam izbere in tako otroku pomaga izraziti svoje mnenje, vendar to ni nujno. Zaupna oseba je namreč oseba, ki jo otrok sam spontano izbere in to seveda ne more biti oseba, ki jo otroku izbere nekdo drug, udeleženec postopka, pooblaščenec ali sodišče.⁴ Otrok pred CSD te želje ni izrazil, prav tako pa tudi pritožnik v pritožbi ne navaja, da bi si otrok izbral zaupno osebo, za katero bi želel, da bi bila z njim navzoča pri pogovoru na CSD.

9. Če toženec meni, da obstajajo razlogi za izločitev sodnice na podlagi 70. člena ZPP lahko zahteva njeno izločitev. To mora zahtevati najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem (drugi odstavek 72. člena ZPP). O njegovi zahtevi bo odločil predsednik sodišča. Toženec lahko na podlagi 67. člena ZPP predlaga tudi prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. O njegovem predlogu bo odločalo Vrhovno sodišče.

10. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženec slabo razume potek postopka ter da je postopek šele v fazi izdaje začasne odredbe, kjer je dokazni standard znižan na stopnjo verjetnosti, zato tožencu svetuje, da si poišče pravno pomoč, saj bo tako lahko hitreje in učinkoviteje uveljavljal svoje pravice. V primeru slabega socialnega položaja lahko zaprosi tudi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki je prosilcu med drugim lahko odobrena tudi za pravno svetovanje in zastopanje po odvetniku v postopku pred sodišči.

11. Iz pritožbenih navedb veje, da toženec obremenjuje otroka, predvsem v zvezi z izjavo, ki jo je otrok podal na CSD, zato naj sodišče prve stopnje poskrbi za zavarovanje koristi otroka s čim hitrejšo izvedbo dokaznega postopka in hitro odločitvijo o tožbenem zahtevku.

12. Ker niti pritožbeni niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

-------------------------------
¹ V nadaljevanju ZPP.
² Primerjaj sklep VSL IV Cp 659/2016.
³ Glej sodbo VS RS II Ips 342/2008.
⁴ Glej VSL sklep IV Cp 4320/2007.

Datum zadnje spremembe:

03.12.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS sklep II DoR 52/2015
• VSL Sklep IV Cp 1221/2021
• VSL Sklep IV Cp 1998/2019