VSL Sklep II Cp 1236/2018

Jedro

Toženka je kot dedinja vstopila v toženčev procesnopravni položaj, tako da izpodbijana odločitev ne učinkuje le v razmerju do tožnice, ampak tudi v razmerju do nje kot pravne naslednice prvotnega toženca.

Odločitev o nepodedljivosti terjatve, ki je predmet obravnavanja, je odločitev o utemeljenosti zahtevka in ne procesna odločitev, kakršna je ustavitev postopka. Če stranka med postopkom umre, po samem zakonu v njen (procesni) položaj vstopijo dediči. Smrt stranke med postopkom ne vpliva na pravila postopka o tožnikovem razpolaganju z zahtevkom in na pravice nasprotne stranke, povezane s tem. Ustavitev postopka bi bila v dani procesni situaciji lahko le posledica umika tožbe, ki ji dediči po pokojnem tožencu ne bi nasprotovali (drugi in tretji odstavek 188. člena ZPP). Ker te predpostavke niso podane, ni bilo podlage za ustavitev postopka.

Po 111. členu SZ-1 lahko lastnik kadarkoli vloži tožbo za izpraznitev stanovanja, če oseba, ki uporablja stanovanje, ni sklenila najemne pogodbe z lastnikom.

Tudi ob neobstoju pisne listine je najemna pogodba veljavna, če sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretežnem delu izpolnili obveznosti, ki so iz nje nastale.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijana sodba in sklep sodišča prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje oziroma v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek zoper toženca.

2. Z izpodbijano sodbo je ugodilo tožbenemu zahtevku, da je toženka dolžna v roku 15 dni izprazniti stanovanje, ki v večstanovanjski stavbi na naslovu ulica K., ki stoji na nepremičnini parc. št. ... k.o. X, obsega dve sobi s skupno površino približno 32 m2, v drugi etaži (tj. pritličnem delu) te stavbe, ki se nahajata takoj desno od glavnega vhoda v to etažo, skupaj s pripadajočim straniščem na koncu hodnika v tej isti etaži in dvema pomožnima prostoroma (drvarnicama), in ga prostega oseb in svojih stvari prepustiti v posest tožnici.

3. Toženka v pritožbi zoper sklep uveljavlja pritožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava ter kršitve pravil postopka. Predlaga, naj pritožbeno sodišče sklep razveljavi in spremeni tako, da se pravdni postopek nadaljuje zoper toženčeve dediče.

Podana je kršitev 208. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), po katerem v prekinjen postopek zaradi smrti vstopijo dediči. Pravilo nima izjem. Četudi obveznost ne bi bila podedljiva, morajo dediči še vedno vstopiti v postopek, nato pa mora sodišče odločiti, za kakšno vrsto pravice gre. Odločitev ni obrazložena.

4. V pritožbi zoper sodbo toženka uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP. Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, naj jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Kot izhaja iz predloženih dokazov, je pokojni toženec 27. 3. 1984 sklenil stanovanjsko pogodbo s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo Občine X, po denacionalizaciji pa sta oba toženca uporabljala stanovanje na podlagi pogodbe z lastnikom, sklenjene takoj po preoblikovanju lastnine. Sodišče je spregledalo, da so lastniki nepremičnine na vprašanja tožencev glede njunega bivanja v stanovanju vedno odgovarjali, da je vse urejeno. Teh trditev tožnica ni izpodbila. Tožničin pravni prednik in toženca so se sporazumeli o vseh bistvenih sestavinah pogodbe, na kar kaže več okoliščin: kontinuiteta bivanja v stanovanju, redno plačevanje najemnine ter odsotnost sporov z lastniki nepremičnine. Zaključki izpodbijane sodbe, da ni bilo dogovora o bistvenih sestavinah najemne pogodbe, so zmotni in nepojasnjeni. Sodišče ne sledi toženkinim navedbam, ne da bi svoje stališče obrazložilo. Iz tožničinega ravnanja, ko je oba toženca v svojem dopisu imenovala kot najemnika in ju tudi po smrti svojega pravnega prednika obvestila o tem, da je sedaj ona lastnica nepremičnine, izhaja, da je tudi ona vedela za dogovor. Sodišče oceni, da je bila tožnica v zmoti, ne upošteva pa zmote tožencev, da sta zaupala tožničinemu pravnemu predniku in nista zahtevala pisne najemne pogodbe, kar je posledica njune laičnosti. Z očitkom pokojnemu tožencu, da bi moral biti bolj pozoren na družbene spremembe glede lastnine v času neposredno po osamosvojitvi, je sodišče preseglo trditveno podlago. Nenazadnje je Center za socialno delo X ugodil toženčevi prošnji za dodelitev subvencije za tržno najemnino, ki pripada le najemnikom tržnih stanovanj. Zaradi vsega navedenega tožencema ni mogoče očitati neaktivnosti.

5. Tožnica v odgovoru na pritožbo zoper sklep predlaga, naj jo pritožbeno sodišče zavrže. Trdi, da toženka nima pravnega interesa za pritožbo, ker se izpodbijani sklep ne nanaša nanjo. Na pritožbo zoper sodbo tožnica ni odgovorila.

6. Pritožbi zoper sklep in zoper sodbo sta utemeljeni.

O pritožbi zoper sklep

7. Neutemeljeno je tožničino stališče, da toženka nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka. Toženka je kot dedinja vstopila v toženčev procesnopravni položaj, tako da izpodbijana odločitev ne učinkuje le v razmerju do tožnice, ampak tudi v razmerju do nje kot pravne naslednice prvotnega toženca.

8. Pravilno je pritožbeno stališče, da je odločitev o nepodedljivosti terjatve, ki je predmet obravnavanja, odločitev o utemeljenosti zahtevka in ne procesna odločitev, kakršna je ustavitev postopka. Če stranka med postopkom umre, po samem zakonu v njen (procesni) položaj vstopijo dediči. Smrt stranke med postopkom ne vpliva na pravila postopka o tožnikovem razpolaganju z zahtevkom in na pravice nasprotne stranke, povezane s tem. Ustavitev postopka bi bila v dani procesni situaciji lahko le posledica umika tožbe, ki ji dediči po pokojnem tožencu ne bi nasprotovali (drugi in tretji odstavek 188. člena ZPP). Ker te predpostavke niso podane, ni bilo podlage za ustavitev postopka. Podana je bistvena kršitev določb postopka, ki bi lahko vplivala na pravilnost odločitve o zahtevku oziroma o tožbi (prvi odstavek 339. člena ZPP).

O pritožbi zoper sodbo

9. Po 111. členu Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) lahko lastnik kadarkoli vloži tožbo za izpraznitev stanovanja, če oseba, ki uporablja stanovanje, ni sklenila najemne pogodbe z lastnikom. V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, (1) da je pokojni toženec v letu 1984 sklenil stanovanjsko pogodbo s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo X in na tej podlagi postal imetnik stanovanjske pravice, (2) da toženka in pokojni toženec nista sklenila pisne najemne pogodbe po določbah Stanovanjskega zakona iz leta 1991 (SZ-91), (3) da s tožnico nista sklenila niti ustnega dogovora o najemu stanovanja in (4) da je bila tožnica v zmoti glede obstoja najemne pogodbe, sklenjene z njenim pravnim prednikom. Zavzeto je stališče, da dolgotrajno bivanje v stanovanju in plačevanje najemnine ne zadostuje za zaključek o obstoju konkludentno sklenjene pogodbe, in da tožničino zmotno mnenje o obstoju najemne pogodbe, sklenjene z njenim pravnim prednikom, še ne pomeni, da je tožnica izrazila voljo za sklenitev najemne pogodbe. Na podlagi teh ugotovitev je sodišče prve stopnje zaključilo, da tožnica nima pravnega naslova za bivanje v stanovanju in da je posledično zahtevek za izpraznitev in izročitev stanovanja utemeljen.

10. Utemeljen je pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni ocenilo dokazov glede toženkinih trditev o obstoju ustne pogodbe, sklenjene med pravnim prednikom kot lastnikom ter njo in prvotnim tožencem kot najemnikoma.

11. Toženka je trdila, da sta po denacionalizaciji stanovanje uporabljala na podlagi ustnega dogovora s tožničinim pravnim prednikom, osnova tega dogovora pa je bila stanovanjska pogodba iz leta 1984. V potrditev te navedbe je še navedla, da sta s pokojnim tožencem tedanjega lastnika stanovanja večkrat vprašala glede njunega bivanja v stanovanju in jima je vedno rekel, da jima ni treba skrbeti ter da je vse urejeno, in da je bila pokojnemu tožencu dodeljena subvencija tržne najemnine. Z navedenimi trditvami je tožnica sklepčno utemeljevala obstoj ustne pogodbe, sklenjene s tožničinim pravnim prednikom, ki je glede na dolgoletno izpolnjevanje konvalidirala. Četrti odstavek 39. člena SZ-91 je določal, da mora biti najemna pogodba pisna, ker je sicer pogodba nična, po 73. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) pa je bila pogodba, za katero je predpisana pisna oblika, tudi ob neobstoju listine veljavna, če sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretežnem delu izpolnili obveznosti, ki so iz nje nastale. Ker se sodišče prve stopnje o utemeljenosti zahtevka na navedeni pravni podlagi ni izreklo, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

12. Po ugotovitvi, da je v zvezi s sklepom utemeljen očitek bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP in da je v zvezi s sodbo utemeljen očitek zmotne uporabe materialnega prava, zaradi katere je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbama ugodilo, izpodbijana sklep in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v nov postopek oziroma v novo sojenje (3. točka 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 354. člena in 355. člen ZPP). Ugotovljene bistvene kršitve določb postopka ne more odpraviti pritožbeno sodišče, ker sodišče prve stopnje še ni odločilo o utemeljenosti zahtevka (po izvedbi obravnave). Ker je sodišče že izvedlo dokazni postopek z zaslišanjem strank in prič, te dokaze pa bi za odpravo ugotovljene pomanjkljivosti moralo pritožbeno sodišče ponoviti, in ker z razveljavitvijo ne bo storjena hujša kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (tožba je bila vložena 19. 12. 2016), pritožbeno sodišče o zadevi ni odločilo samo. Sodišče naj potem, ko bosta stranki po seznanitvi s to odločitvijo imeli možnost, da se izjavita in podata morebitne izjave o nadaljevanju postopka zoper dediče po pokojnem tožencu ter se izrečeta o morebitni potrebi po dopolnitvi dokaznega postopka, izvede potrebna procesna dejanja in ponovno odloči o zadevi. Pri odločanju o zahtevku zoper toženko naj na podlagi ocene izvedenih dokazov, opravljene v skladu z zahtevami iz 8. člena ZPP, ugotovi, ali je toženka (skupaj s pokojnim tožencem) s tožničinim pravnim prednikom sklenila ustno najemno pogodbo (dogovor) in v tem okviru tudi, ali sklenjena ustna najemna pogodba na osnovi stanovanjske pogodbe iz leta 1984 vsebuje vse bistvene sestavine najemne pogodbe, ki jih določa 41. člen SZ-91, ter ali ustna pogodba izpolnjuje pogoje za njeno konvalidacijo.

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep je v delu, v katerem se nanaša na sodbo sodišča prve stopnje, dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

Datum zadnje spremembe:

03.12.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba I Cp 279/2020
• Sklep III Ips 123/2007
• VSC Sodba Cp 108/2022