VSL Sklep I Cp 1058/2018

Jedro

Toženec je z dokazi, predlaganimi v pritožbi in izvedenimi pred pritožbenim sodiščem, uspel izpodbiti pravilnost fikcije vročitve tožbe v odgovor. Čim pa je tako, ni pogojev za izdajo zamudne sodbe, zato jo je višje sodišče razveljavilo.

Za opustitev stanovanja je glede na okoliščine posamičnega primera mogoče šteti tudi daljšo odsotnost iz stanovanja, čeprav se naslovnik po določenem času namerava vrniti v prvotno stanovanje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana zamudna sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo razsodilo, da se najemna pogodba za stanovanje odpove, da je toženec dolžan stanovanje izprazniti ter ga v roku 60 dni predati tožeči stranki ter da ji je dolžan plačati 59 EUR stroškov postopka.

2. Toženec v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da tožbe ni prejel, sicer bi nanjo odgovoril. Hišnega predalčnika, ki bi zagotavljal osebno vročitev stranki, nima, saj hišni predalčniki v večstanovanjski stavbi niso taki, da bi zagotavljali vročitev pošiljke 23 x 34 cm. Prav tako ni dobil nobenega obvestila o prejeti pošiljki. Ves november in december 2017 ga ni bilo doma, saj večino časa skrbi za bolno in starostno onemoglo sestro, ki živi na Štajerskem. Vsako jesen in zimo je pri njej tudi zato, da privarčuje denar. Predlaga razveljavitev zamudne sodbe.

3. Tožeča stranka je na pritožbo pravočasno odgovorila, prereka pritožbene navedbe v zvezi s hišnim predalčnikom in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pravilna vročitev tožbe v odgovor je ena izmed predpostavk, ki morajo biti po ZPP izpolnjene, da sodišče zamudno sodbo sploh lahko izda (318. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je po podatkih, ki so mu bili ob odločanju znani (fikcija vročitve tožbe tožencu, iz katere izhaja domneva, da je toženec tožbo prejel – prvi odstavek 224. člena ZPP), pravilno zaključilo, da je ta predpostavka izpolnjena. To je v razlogih izpodbijane sodbe tudi ustrezno obrazložilo.

6. Vrhovno sodišče je sklepu II Ips 95/2016 z 28. 7. 1016 pojasnilo, da je treba naslovniku omogočiti, da dokaže, da vročitev po fikciji v skladu 141. in 142. členom ZPP ni bila pravilna, ker je stanovanje, kjer je bila vročitev opravljena, opustil. Za opustitev je glede na okoliščine posamičnega primera mogoče šteti tudi daljšo odsotnost iz stanovanja, čeprav se naslovnik po določenem času namerava vrniti v prvotno stanovanje. Namen določb o nadomestnem vročanju (140. člen ZPP) in vročanju z obvestilom o sodnem pisanju v poštnem predalčniku (141. člen ZPP), je namreč v tem, da zagotavljajo razumno pričakovanje, da se bo naslovnik lahko pravočasno seznanil z vročenim pisanjem. Fikcija vročitve torej temelji na izhodišču, da naslovnik pisanja ni dvignil po svoji krivdi.

7. In ravno pravilnost fikcije (sicer z več razlogi, a tudi prav iz razloga začasne opustitve stanovanja) s pritožbo napada toženec. Trdi, da je bil več kot dva meseca odsoten. Pritožbeno sodišče je razpisalo obravnavo,¹ da bi izvedlo v pritožbi predlagane dokaze v zvezi z izpodbijanjem pravilnosti fikcije vročitve.

8. Pritožbeno sodišče je zaslišalo toženca. Ta je bil v svoji izpovedbi preprost, iskren in prepričljiv, zato višje sodišče ne dvomi v njegovo resnicoljubnost in mu sledi. Iz toženčeve izpovedbe izhaja, da ga od 22. oktobra 2017 do sredine januarja 2018 ni bilo na naslovu, kjer je nastopila fikcija vročitve tožbe v odgovor, kot tudi, da tožbe niti kasneje ni prejel. Ker je toženec že z lastnim zaslišanjem izpodbil domnevo, ki izhaja iz vročilnice, namreč, da mu je bila tožba pravilno vročena v odgovor 23. 11. 2017, je višje sodišče zavrnilo dodaten dokazni predlog – zaslišanje priče, toženčeve sestre, ter se s preostalimi pritožbenimi razlogi tudi ni ukvarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

9. Pritožnik je torej uspel dokazati, da mu tožba ni bila pravilno vročena v odgovor, zato ni bilo pogojev za izdajo zamudne sodbe (318. člen ZPP). Pritožbeno sodišče je zato v skladu z določbo prvega odstavka 354. člena ZPP razveljavilo zamudno sodbo in zadevo vrača prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Višje sodišče se je za razveljavitev zamudne sodbe odločilo, ker sojenja pred sodiščem prve zaradi specifične situacije sploh (še) ni bilo.

10. V nadaljevanju sojenja bo moralo sodišče prve stopnje tožbo s prilogami tožencu znova vročiti.

11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK

Proti temu sklepu je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če vloži pritožbo po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

-----------------------------------

¹ Senat pritožbenega sodišča je na seji senata 19. 9. 2019 ocenil, da ne gre za zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vprašanj, in da od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, zato je odločil, da bo o pritožbi sodnik poročevalec odločil kot sodnik posameznik (peti odstavek 347. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

03.12.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS sklep II Ips 95/2016
• VDSS Sklep Psp 17/2017
• VSL sodba II Cp 2700/2013