VSL Sklep IV Cp 585/2017

Jedro

Ob dejstvu, da v obravnavanem primeru starša mladoletne deklice ne živita (le) ločeno, ampak živita v dveh različnih državah in da je zaradi narave svojega poklica (pilot) nasprotni udeleženec večino časa odsoten, delodajalec pa mesečno vnaprej planira njegove delovne obveznosti, je treba pri načrtovanju stikov postopati skrbno in upoštevati vse dejavnike, ki narekujejo urejanje stikov.

Z naroka za glavno obravnavo je nasprotni udeleženec izostal zaradi službenih obveznosti, svojo odsotnost je opravičil, opravičilo je poslal priporočeno po pošti pred narokom. Pojasnil je tudi, da mora za dopust zaprositi že mesec pred predvideno odsotnostjo do 5. v mesecu. Nobenega od navedenih razlogov prvostopenjsko sodišče pri vodenju postopka ni upoštevalo. Postopek je zaključilo ob odsotnosti nasprotnega udeleženca. S tem mu je onemogočilo sodelovanje v postopku in je storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki I/a. izreka razveljavi in se zadeve v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. V ostalem se pritožba se zavrne in se prvostopenjski sklep v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na novo uredile stike med mld. A. in tožencem tako, da bodo stiki med njima potekali po predhodnem dogovoru tako, da nasprotni udeleženec na elektronski naslov matere en teden pred stikom s hčerko sporoči datum in uro prihoda na stalni naslov bivališča deklice in sporoči dan in uro, ko bo deklico pripeljal na naslov stalnega prebivališča. Stik lahko poteka najprej ob 15.00 uri v petek ter najdalj do 18.00 ure v nedeljo, stik pa poteka izključno v Sloveniji, vsakič po predhodnem dogovoru (I/a. točka izreka). V času šolskih počitnic in praznikov je sodišče določilo stike tako, da bo deklica preživela krompirjeve počitnice pri očetu in sicer od petka 28. 10. 2016 ali sobote 29. 10. 2016 do nedelje 30. 10. 2016; božično-novoletne počitnice 2016/17 preživi deklica v celoti z očetom, ki jo prevzame na materinem domu v petek 23. 12. 2016 in jo pripelje nazaj v nedeljo 1. 1. 2017: zimske počitnice v letu 2017 preživi deklica pri materi: prvomajske počitnice 2017 preživi pri očetu; poletne počitnice preživlja deklica pri vsakem od staršev po tri tedne. Preostali del počitnic pa po medsebojnem dogovoru (I/b. točka izreka). V preostalem delu leta 2017 in v letu 2018 ter naprej bo deklica preživljala počitnice ter božično-novoletne praznike izmenično pri vsakem od staršev (II. točka izreka). Vsak od udeležencev krije svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec brez navedb pritožbenih razlogov. Pritožuje se laično. Navaja, da je tekom postopka opozarjal in prosil, naj se mu pošilja pošta na naslov, kjer dejansko prebiva in sprejema pošto. Temu žal ni bilo tako. Sodišče je pošiljalo pošto na različne naslove, s čimer je povzročilo škodo in nepotrebno delo. Zaradi tega si ni mogel urediti prostega dneva pri delodajalcu in zagovarjati svojih pravic na sodišču. Sodišče je tako zaslišalo le predlagateljico in na podlagi njenega zaslišanja naredilo ugotovitve in sklepe. Pravočasno je poslal opravičilo o izostanku z naroka 22. 9. 2016. Opravičilo je poslal priporočeno po pošti 15. 9. 2016. Če bi ga sodišče vabilo na zahtevani naslov, bi se izognili zaostankom in izostankom.

Nasprotuje temu, da bi hčerko vzgajal B. B. ali predlagateljičina mati. Ne strinja se s tem, da se deklico vzgaja v vegetarijanskem duhu. Za vegetarijanstvo se bo lahko odločila sama, ko bo starejša. Zdi se mu nesmiselno, da je njemu določen stik le ob vikendu, popolnemu tujcu pa se dovoli vzgoja njegovega otroka. Otrok obiskuje preveč popoldanskih dejavnosti z namenom, da ima v celoti natrpan urnik, predlagateljica pa najmanj dela z otrokom.

Nasprotni udeleženec nikoli ni želel niti predlagal, da bi A. vsak vikend letela v P. Tudi če bi letela v P. enkrat mesečno ali na dva meseca, to ni v nasprotju z otrokovo koristjo, kot so ocenili na CSD X in sodišču. Meni, da to kaže na pomanjkanje strokovnosti in na neznanje. Sklicuje se tudi na splošno nezaupanje v delo CSD, ki vlada v Sloveniji.

Odločno nasprotuje, da bi stiki potekali le v Sloveniji. Kot oče ima pravico otroka peljati tudi v Avstrijo na smučanje ali na Hrvaško na morje. Tudi razporeditev počitnic ni ustrezna. Če A. preživlja čas, ko je obvezna šola, pri materi, naj preživlja prosti čas, to so počitnice, pri očetu. Dejstvo, da je nasprotni udeleženec zaposlen pri letalskem prevozniku, ne pomeni, da lahko zastonj potuje v Slovenijo. Delodajalec nasprotnega udeleženca ne leti v Slovenijo. Točne cene poletov niti ni mogoče definirati, saj se te spreminjajo glede na povpraševanje in časovno oddaljenost, zato je ne more v naprej podati.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Otrok ima pravico do stikov z obema staršema, oba starša imata pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavljajo predvsem otrokove koristi (prvi odstavek 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih; ZZZDR). Kaj je največja otrokova korist, je treba ugotoviti in opredeliti v vsakem posameznem primeru, z upoštevanjem vseh okoliščin. Praviloma je korist otroka tudi to, da ima čim več osebnih stikov z obema roditeljema, če ta ne živita skupaj in da so stiki čim bolj kvalitetni. Gre za to, da preko stikov otrok ohrani občutek čustvene navezanosti oz. povezanosti in občutek medsebojne pripadnosti. Stiki naj torej v čim večji meri gradijo odnose, ki obstajajo med starši in otroki.

5. V obravnavanem primeru starša mladoletne deklice ne živita (le) ločeno, ampak živita v dveh različnih državah. Predlagateljica z deklico živi v Sloveniji, nasprotni udeleženec pa v Č. Nasprotni udeleženec je po poklicu pilot, narava njegova dela pa otežuje vnaprejšnjo določitev stikov ter njihovo izvrševanje.

6. Da bi se lahko stiki čim bolj kvalitetno določili, je potrebno upoštevati ustroj življenja vseh udeležencev pri izvrševanju stikov. Ob dejstvu, da deklica z materjo živi v Sloveniji, nasprotni udeleženec pa na Č. in da je zaradi narave svojega poklica večino časa odsoten, delodajalec pa mesečno vnaprej planira njegove delovne obveznosti, je treba pri načrtovanju stikov postopati skrbno in upoštevati vse dejavnike, ki narekujejo urejanje stikov.

7. Nasprotni udeleženec v pritožbi utemeljeno očita, da je bil v postopku urejanja stikov prezrt in da je sodišče v postopku upoštevalo le navedbe in dokaze predlagateljice. Še posebej in utemeljeno ga moti dejstvo, da lahko stike s hčerjo izvršuje le v Sloveniji, v tujino pa ne smeta.

8. Nasprotni udeleženec živi na Č., na naslovu ...¹, Č. Ta naslov je bil naveden v tožbi, na tem naslovu je bila tožencu tožba tudi vročena. Nasprotni udeleženec sam je v svojih vlogah navajal, da gre za naslov, kjer dejansko živi in pozval sodišče, naj mu vroča pošiljke na navedeni naslov. Po vročitvi tožbe je sodišče opravilo poizvedbe na Centralnem registru prebivalstva in ugotovilo, da ima nasprotni udeleženec prijavljeno stalno prebivališče na naslovu ..., Š. (list. št. 28). Nasprotnega udeleženca je nato z vabilom na zaslišanjem vabilo na naslov v Š. Pošiljka mu je bila vročena s fikcijo vročitve. Sodišče je opravilo narok 22. 9. 2016 v odsotnosti nasprotnega udeleženca in štelo, da je bilo vabilo zanj izkazano. Po opravljenem naroku je sodišče prejelo toženčevo opravičilo, ki ga je poslal priporočeno po pošti 15. 9. 2016 in v katerem opravičuje svojo odsotnost z naroka, saj se vabilu zaradi službenih obveznosti ne more odzvati. V opravičilu je ponovno pojasnil, da mora pri delodajalcu zaprositi za dopust do 5. v mesecu za naslednji mesec. Ponovno je tudi zaprosil, naj sodišče pošilja pošto na naslov kjer dejansko živi.

9. Pojasnil je, da je zaradi narave dela pogosto odsoten, saj je pilot pri letalski družbi na Č. Z naroka za glavno obravnavo je izostal zaradi službenih obveznosti, svojo odsotnost je opravičil, opravičilo je poslal priporočeno po pošti pred narokom. Pojasnil je tudi, da mora za dopust zaprositi že mesec pred predvideno odsotnostjo do 5. v mesecu. Nobenega od navedenih razlogov prvostopenjsko sodišče pri vodenju postopka ni upoštevalo. Postopek je zaključilo ob odsotnosti nasprotnega udeleženca. S tem mu je onemogočilo sodelovanje v postopku in je storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

10. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo v I/a. točki izreka in zadevo vrača prvostopenjskemu sodišču v nov postopek. V njim naj prvostopenjsko sodišče omogoči nasprotnemu udeležencu sodelovanje v postopku in ugotovi ustroj življenja vseh udeležencev postopka in stike določi tako, da bodo v korist otroka in jih bosta starša lahko izvrševala.

11. Pritožbeno sodišče pa ni ugodilo pritožbi v delu, ki se nanaša na krompirjeve počitnice 2016, božično-novoletne počitnice 2016/17 ter zimske počitnice 2017 v času od 27. 2. do 3. 3. 2017, saj so te že potekle, prvomajske počitnice pa so določene tako, da jih deklica preživi pri očetu. Pritožbo je zato v tem delu zavrnilo.

12. V ostalem delu je prvostopenjsko sodišče počitnice razporedilo tako, da jih deklica preživlja izmenično pri vsakem od staršev in jih pritožba ne izpodbija.

13. Nasprotni udeleženec navaja tudi, da sodišče ni pravilno razporedilo bremena stroškov, ki nastajajo zaradi izvrševanja stikov. Kot je prvostopenjsko sodišče že obrazložilo v 18. točki izpodbijane sodbe, je preživnina, določena na podlagi sporazuma pravdnih strank in znaša 200,00 EUR mesečno. Stroški, ki nastajajo zaradi izvrševanja stikov predstavljajo take stroške, ki jih je treba upoštevati v sklopu ugotavljanja preživnine, ki pa je v obravnavanem primeru že pravnomočno določena in sodišče z odločanjem o stikih vanjo ne more poseči.

14. Pritožbeno sodišče je tako pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo v I/a. točki izreka (3. točka 365. člena ZPP), v preostalem delu pa jo je zavrnilo in sklep v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Gre za naslov dejanskega prebivališča v času, ko je tekel postopek na prvi stopnji.

Datum zadnje spremembe:

13.11.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep IV Cp 455/2019
• VSL Sklep IV Cp 1622/2018
• VSL Sklep IV Cp 2325/2019