<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep II Cp 1176/2018

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:II.CP.1176.2018
Evidenčna številka:VSL00015659
Datum odločbe:22.08.2018
Senat, sodnik posameznik:Tadeja Primožič (preds.), Metoda Orehar Ivanc (poroč.), Tanja Kumer
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
Institut:postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - delna razveljavitev sklepa o izvršbi - nadaljevanje postopka v pravdi - krajevna pristojnost - stvarna pristojnost - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - vrednost spornega predmeta - ustalitev pristojnosti

Jedro

Za presojo stvarne pristojnosti pravdnega sodišča je odločilen čas izdaje sklepa o delni razveljavitvi sklepa o izvršbi in o nadaljevanju postopka v pravdi. Resda se predlog za izvršbo obravnava kot tožba, a le v obsegu, v katerem se na podlagi sklepa izvršilnega sodišča zadeva obravnava v pravdi. Določba tretjega odstavka 17. člena ZPP o ustalitvi stvarne pristojnosti pa ne pride v poštev, ker ima določba drugega odstavka 62. člena ZIZ značaj specialnega pravila.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje, da se zadeva po pravnomočnosti sklepa odstopi Okrajnemu sodišču v Škofji Loki kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču in da se plačilni nalog z dne 4. 10. 2017 razveljavi.

2. Toženec v pritožbi zoper sklep predlaga njegovo razveljavitev. Napačno je stališče sklepa, da se stvarna pristojnost določi na dan izdaje sklepa o delni razveljavitvi sklepa o izvršbi. Vrednost spornega predmeta je treba presojati po trenutku začetka izvršilnega postopka in ne po trenutku odstopa zadeve v reševanje pravdnemu sodišču. Šteje se namreč, da se je pravda začela z vložitvijo predloga za izvršbo. S tem se prekine tek zastaralnih in prekluzivnih rokov. Sprememba vrednosti spornega predmeta med postopkom ne vpliva na stvarno pristojnost. Ta se ustali ob začetku postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Odločitev o stvarni nepristojnosti okrožnega sodišča v izpodbijanem sklepu temelji na ugotovitvah, da je izvršilno sodišče po dolžnikovem plačilu 17.675,75 EUR s sklepom z dne 21. 7. 2017 delno ustavilo izvršbo in da je v preostalem delu, tj. glede zahteve za plačilo 6.426,16 EUR razveljavilo sklep o izvršbi v dovolitvenem in stroškovnem delu in v tem delu zadevo odstopilo v pravdo. Opira se na določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP1), po katerih za sojenje o premoženjskopravnih sporih, v katerih vrednost spora ne presega 20.000 EUR, niso pristojna okrožna sodišča, ampak okrajna sodišča (prvi odstavek 30. člena in prvi odstavek 32. člena ZPP). Kot odločilen trenutek za ugotovitev vrednosti spornega predmeta je štelo trenutek izdaje prej navedenega sklepa izvršilnega sodišča.

5. Pritožbeni očitek o zmotni razlagi drugega odstavka 62. člena ZIZ2 ni utemeljen. Po tej določbi v primeru (delne) razveljavitve sklepa o izvršbi, izdanega na predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, sodišče nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, če za to ni pristojno, pa se izreče za nepristojno in zadevo odstopi pristojnemu sodišču. Pri tem upošteva sporazum o krajevni pristojnosti, če ga je upnik uveljavljal in določno označil v predlogu za izvršbo oziroma če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in mu ga priložil. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, se obravnava kot tožba v pravdnem postopku.

6. Iz navedene določbe izhaja – tako pa je tudi stališče sodne prakse Vrhovnega sodišča3 – da je za presojo stvarne pristojnosti pravdnega sodišča odločilen čas izdaje sklepa o delni razveljavitvi sklepa o izvršbi in o nadaljevanju postopka v pravdi. Pritožbeni argumenti niso prepričljivi. Resda se predlog za izvršbo obravnava kot tožba, a le v obsegu, v katerem se na podlagi sklepa izvršilnega sodišča zadeva obravnava v pravdi. Določba tretjega odstavka 17. člena ZPP o ustalitvi stvarne pristojnosti pa ne pride v poštev, ker ima določba drugega odstavka 62. člena ZIZ značaj specialnega pravila.

7. Ker niso podani niti uveljavljeni niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). V odločitvi o zavrnitvi pritožbe je vključena tudi odločitev o zavrnitvi pritožnikovega predloga za povrnitev stroškov postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

-------------------------------
1 V skladu s 125. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 10/17 – ZPP-E) so se v postopku pred sodiščem uporabljale določbe dotlej veljavnega ZPP.
2 Sklep izvršilnega sodišča je bil izdan pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 11/2018), brez novele ZIZ-L – UL 11/2018, pričetek veljave 25.3.2018)
3 Prim. sklepe VS RS I R 37/2010 z dne 4. 3. 2010, I R 49/2010 z dne 15. 4. 2010, I R 82/2010 z dne 27. 5. 2010 in I R 80/2010 z dne 9. 6. 2010.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 17, 17/3, 30, 30/1, 32, 32/1
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 62, 62/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
13.11.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIzMTY4