VSL Sklep I Cp 888/2018

Jedro

Stališče, da predlagatelj, ki trdi, da je dedič zemljiškoknjižnega lastnika, ne more biti udeleženec postopka za ureditev meje, je napačno oziroma vsaj zaenkrat ni ničesar takšnega, kar bi kazalo na njegovo pravilnost - sodišče prve stopnje namreč ne ugotavlja, da predlagatelj ne bi sodil v krog dedičev ali da bi se odpovedal dedovanju.

Tudi če na strani umrlega zemljiškoknjižnega lastnika ne nastopajo vsi njegovi dediči, je treba opozoriti, da gre za nepravdni postopek, ki glede udeležbe v postopku ne sme biti tako tog kot pravdni postopek. Ni nujno, da vsi (so)lastniki oziroma skupni lastniki takoj sodelujejo v postopku, sodišče jih lahko pritegne kasneje.

Vsi mejaši so nujni sosporniki.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za sodno ureditev meje med nepremičninama št. 412 in 404, k. o. X., ker je ugotovilo, da je po zemljiškoknjižnih podatkih lastnik parcele št. 412, k. o. X., A. A., rojen ... 1945, ne pa predlagatelj A. A., rojen ... 1967. Menilo je, da predlagatelj ni upravičena oseba oziroma udeleženec, ki bi lahko zahteval ureditev meje.

2. Zoper tak sklep se laično pritožuje predlagatelj in predlaga razveljavitev. Meni, da je nesporno, da je uporabnik parcele št. 412, k. o. X., saj jo obdeluje. Kot izhaja iz podatkov zemljiške knjige, je bil tudi pri navedeni parceli 29. 1. 2018 po uradni dolžnosti opravljen vpis zaščitene kmetije po odločbi Upravne enote Jesenice s 27. 6. 2014. Iz tega izhaja, da bo lastnik in pridobitelj v skladu z Zakonom o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG) po pokojnem A. A.. kot zemljiškoknjižnem lastniku, po katerem se vodi zapuščinski postopek pred sodiščem prve stopnje D 74/20003, ki ga vodi isti sodnik, samo eden od dedičev, najbrž tisti, ki obdeluje kmetijo. Pridobitelj se lahko v skladu z Zakonom o evidentiranju nepremičnin (ZEN) izkaže tudi z odločbo o zaščitenosti kmetije, ki mu omogoča, da po zaključku zapuščinskega postopka pridobi lastništvo nad določenim zemljiščem. Sodišče sploh ni preverjalo zemljiškoknjižnega stanja in kdo je lahko na konkretni parceli lastnik.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožnik sicer nima prav, ko meni, da je dovolj, da v predlogu navede uporabnika parcele, v zvezi s katero se ureja meja. V skladu s 132. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, mora namreč predlog za ureditev meje med drugim vsebovati tudi podatke (ime, priimek, prebivališče) lastnikov ali uporabnikov¹ zemljišč, med katerimi je meja sporna. Po naravi stvari je mogoče mejo urediti le enako za vse (so)lastnike mejnih zemljišč.² Predlagatelj mora torej zajeti kot udeležence postopka vse lastnike zemljišč, med katerimi je meja sporna. Ker gre pri mejnem sporu v bistvu za spor o lastninski pravici, je udeležba vseh mejašev, bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani, nujna.

5. Po podatkih zemljiške knjige je lastnik omenjene nepremičnine res A. A., rojen ... 1945, a sodišče prve stopnje prezre pomen predlagateljeve trditve, da je zemljiškoknjižni lastnik umrl (v letu 2003)³ in da se po njem pred istim sodiščem prve stopnje vodi zapuščinski postopek. Dediči so univerzalni pravni nasledniki s trenutkom smrti zapustnika⁴, pod pogojem da se ne odpovedo dediščini (132. člen Zakona o dedovanju; ZD). Po 123. členu ZD se dedovanje uvede v trenutku smrti. Stališče, da predlagatelj, ki trdi, da je dedič zemljiškoknjižnega lastnika, ne more biti udeleženec tega postopka, je torej napačno oz. vsaj zaenkrat ni ničesar takšnega, kar bi kazalo na njegovo pravilnost - sodišče prve stopnje namreč ne ugotavlja, da predlagatelj ne bi sodil v krog dedičev ali da bi se odpovedal dedovanju.

6. Vprašanje je torej še, ali na strani umrlega zemljiškoknjižnega lastnika nastopajo vsi njegovi dediči, kar lahko preveri sodišče samo⁵. Tudi če ne nastopajo vsi, je treba opozoriti, da gre za nepravdni postopek, ki glede udeležbe v postopku ne sme biti tako tog kot pravdni postopek.⁶ Ni nujno, da vsi (so)lastniki oz. skupni lastniki takoj sodelujejo v postopku, sodišče jih lahko pritegne kasneje.⁷

7. Ker pa je pritožnik tudi navedel, da sporna nepremičnina sodi v sklop zaščitene kmetije⁸, bo lahko pri dedovanju prišlo do posebnosti. Pri dedovanju zaščitene kmetije namreč veljajo posebna pravila ZDKG, glede vprašanja, kdo je lahko dedič⁹. Izjemoma, v situaciji, ko sodišče ne bi moglo ugotoviti, kdo je/so pravni naslednik(i) zemljiškoknjižnega lastnika sporne nepremičnine parc. št. 412, bi bil zato potreben še razmislek v smeri predlagane prekinitve postopka za določitev meje.

8. V zvezi z udeleženci postopka pritožbeno sodišče še dodaja, da je v postopku predlagana ureditev meje v celotni dolžini parcele 412 in 404, k. o. X. Iz trditev predloga izhaja, da se parceli na eni strani v tromeji dotikata s parcelo št. 1194/1, na drugi strani pa s parc. št. 410/2, pri čemer pa iz njih ni mogoče jasno razbrati, ali sta tromejni točki, določeni med mejaši v upravnem postopku GURS, sporni ali ne. Če je/sta, bo moral v postopku sodelovati kot udeleženec tudi lastnik te/teh parcele, ker je za ureditev celotne meje med zemljiščema 412 in 404 potrebna tudi določitev te(h) točk(e). Povedano kratko: prav vsi mejaši so nujni sosporniki.

9. Višje sodišče je zaradi opisanega na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

-------------------------------
¹ Gre za uporabo iz časa družbene lastnine, s čimer ima zakon v mislih imetnika pravice uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini, ki se je na podlagi predpisov o lastninjenju nekdanjih nepremičnin v družbeni lastnini transformirala v lastninsko pravico.
² Glej odločbe VSL II Cp 1534/2013, I Cp 246/2012, I Cp 235/2016 in druge.
³ Zato niti ne bi mogel biti udeleženec postopka, to so lahko le njegovi pravni nasledniki.
⁴ S trenutkom smrti vse pravice in obveznosti preidejo na pravne naslednike po zakonu, zato stanje v zemljiški knjigi v dani situaciji ni edino pomembno.
⁵ Zadeva D 74/2003.
⁶ ZNP status udeleženca priznava tudi osebi, katere pravni interes bi lahko bil s sodno odločbo prizadet (19. člen ZNP). Za določitev kroga udeležencev nepravdnega postopka torej formalni (procesni) pojem stranke ne zadošča, ampak se kombinira z materialnopravnim.
⁷ Prim. odločbi VSL I Cp 3128/2012, I Cp 853/2015.
⁸ Po dostopnih zemljiškoknjižnih podatkih je razvidno, da je postopek glede vpisa tega pravnega dejstva še v teku (Dn 17639/2018).
⁹ Zaščiteno kmetijo deduje praviloma en dedič, ob posebnih zakonskih pogojih pa lahko tudi več dedičev.

Datum zadnje spremembe:

13.11.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 51/2011
• VSL Sklep I Cp 1190/2018
• VSL Sklep I Cp 11/2022