<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep IV Cp 1728/2018

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:IV.CP.1728.2018
Evidenčna številka:VSL00015613
Datum odločbe:04.10.2018
Senat, sodnik posameznik:Blanka Javorac Završek (preds.), mag. Matej Čujovič (poroč.), mag. Nataša Ložina
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
Institut:sodna poravnava - preživnina - otrokova korist - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - potrebe otroka - preživninske zmožnosti staršev - potrebe preživninskega upravičenca - spremenjene okoliščine - porazdelitev preživninskega bremena - trditvena podlaga - nova dejstva in novi dokazi

Jedro

Sodišče prve stopnje se je, čeprav je ugotovilo, da je bila sodna poravnava neprilagojena dejanskim potrebam otrok, ukvarjalo s spremenjenimi okoliščinami ter opravilo primerjavo podatkov o sedanjih okoliščinah s podatki o odločilnih okoliščinah v času določitve preživnine. Tako ravnanje je ob zgoraj pojasnjenem stališču materialnopravno zmotno, posledica pa je nasprotje med razlogi sodbe in nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno dejansko stanje.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku mladoletnih tožnikov in preživnino, določeno s sodno poravnavo N 70/2008 z 18. 3. 2008, zvišalo, in sicer različno po posameznih obdobjih, kot izhaja iz I. in II. točke izreka sodbe. V preostalem je tožbeni zahtevek zavrnilo ter sklenilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (III. in IV. točka izreka sodbe).

2. Tožnika v pravočasni pritožbi izpodbijata zavrnilni del sodbe in odločitev o stroških. Kot bistveno navajata, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo očetove preživninske zmožnosti ter je zato nepravilno porazdelilo preživninsko breme med oba starša. Navajata, da je nerazumljivo stališče sodišča, da se hipotekarni kredit z mesečno obveznostjo 561,88 EUR ne upošteva. Uveljavljata več bistvenih kršitev postopka, med drugim v zvezi z odsotnostjo razlogov glede ne priznanja posameznih potreb otroka. Predlagata spremembo, podredno razveljavitev izpodbijanega dela sodbe.

3. Toženec v pravočasni pritožbi izpodbija ugodilni del sodbe in kot bistveno navaja, da sodišče ni upoštevalo, da postopek glede stikov še ni zaključen, zato bi moralo postopek prekiniti. Ugovarja stališču sodišča, da ima zakonita zastopnica tožnikov slabo premoženjsko stanje, pri čemer se sodišče ni ukvarjalo, zakaj je službo izgubila. Iz okoliščin, ki izhajajo iz dokumentov, ki jih prilaga, izhaja, da ji je bilo delovno razmerje odpovedano iz krivdnih razlogov, kar ne more iti v njegovo breme. Sodišče je upoštevalo vse njene dolgove in kredite, poleg tega pa ni ugotovilo, kakšne so njene pridobitne zmožnosti. Graja odločitev sodišča, ki njegovih kreditnih zmožnosti ni upoštevalo, pri čemer ga je obravnavalo drugače kot zakonito zastopnico tožnikov. Izpodbija tudi ugotovljene potrebe otrok kot pretirane in neizkazane oziroma neutemeljene; A., npr., v letu 2016 in 2017 ni hodil na nogomet. Ne strinja se, da darila niso bila všteta, ter opozarja, da če bi zakonita zastopnica tožnikov dovoljevala stike, ne bi rabila trošiti za počitnice. Predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sodbe.

4. Tožnika sta na pritožbo odgovorila in predlagata njeno zavrnitev.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Pritožbeno sodišče v okviru razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), ugotavlja, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo, kar je po eni strani vodilo v to, da so razlogi sodbe sami med seboj v nasprotju (absolutno bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), po drugi pa v nepravilno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila poravnava, ki sta jo zakonita zastopnica tožnikov in toženec (torej starša mladoletnih tožnikov) sklenila leta 2008, prilagojena njunim ciljem in ni ustrezala dejanskemu stanju. Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da taka sodna poravnava, ki je sklenjena na škodo mladoletnih otrok oziroma v nasprotju z otrokovimi koristmi, ne more imeti pravne veljave. V takem primeru je treba preživnino odmeriti prvič, ne glede na postavljeni zahtevek za njeno zvišanje.1

8. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da se je sodišče prve stopnje, čeprav je ugotovilo, da je bila sodna poravnava neprilagojena dejanskim potrebam otrok, ukvarjalo s spremenjenimi okoliščinami2 ter primerjalo sedanje okoliščine s tistimi v času določitve preživnine. Prvostopenjsko sodišče je po eni strani ugotovilo, da je bila sodna poravnava nerealna, po drugi pa je, na primer, kar izrecno opozarjata tožnika, štelo, da je kreditna obveznost njune zakonite zastopnice obstajala že v času sklepanja poravnave, zato je ni upoštevalo. Nadalje se je ukvarjalo s spremenjenimi okoliščinami v zvezi s preživninsko zmožnostjo zakonite zastopnice tožnikov,3 pri čemer toženec pravilno opozarja, da v sodbi sploh ni razlogov o sedanjih preživninskih zmožnostih. Obrazložitev sodbe4 predstavlja zgolj nizanje numeričnih podatkov, brez ustrezne dokazne ocene o preživninskih zmožnostih. Ker je ocena preživninskih zmožnosti podana/zadostna le za očeta, pritožbeno sodišče ne more odločati o porazdelitvi preživninskega bremena. Dodaten razlog, da višje sodišče ne more odločiti pa je, da pritožniki utemeljeno opozarjajo na pomanjkanje razlogov glede vseh potreb tožnikov. Tožnika utemeljeno očitata, da ni razlogov, zakaj jima posameznih vtoževanih postavk ni priznalo, toženec pa pravilno opozarja, da bo moralo sodišče (glede na trditve ene in druge stranke) ugotoviti, katero od prostočasnih aktivnosti je kateri od tožnikov v posameznem obdobju obiskoval.

9. Pritožbeno sodišče je zato pritožbama ugodilo ter izpodbijano sodbo razveljavilo (prvi odstavek 354. in prvi odstavek 355. člena ZPP). Glede na naravo kršitve in z njo povezano nepravilno uporabo materialnega prava višje sodišče pomanjkljivosti ne more samo odpraviti niti ne more samo dopolniti postopka. Sodišče prve stopnje lahko že izvedene dokaze zgolj ponovi, pritožbeno sodišče pa bi jih moralo zaradi načela neposrednosti izvesti znova, in to vse. Poleg tega je neracionalno, da bi v taki situaciji, kot izhaja iz te obrazložitve, celoten dokazni postopek namesto prvostopenjskega vodilo pritožbeno sodišče. Kljub temu da hujša kršitev pravic strank do sojenja v razumnem roku še ne obstoji, pritožbeno sodišče opozarja, da mora prvostopenjsko sodišče ponovno sojenje izvesti absolutno prednostno.

10. Sodišče prve stopnje naj pred ponovno odločitvijo skrbno preveri trditveno podlago strank. Ker v tej zadevi velja izjema glede navajanja dejstev in predlaganja dokazov (414. člen ZPP), bo moralo pri tem upoštevati tudi (nova dejstva in dokaze) iz pritožb oziroma odgovorov nanju. Po proučitvi trditvene podlage bo moralo sodišče ugotoviti zmožnosti obeh preživninskih zavezancev (to niso le dohodki) ter potrebe preživninskih upravičencev, pri tem pa vestno navesti razloge, zakaj posameznih postavk ne prizna oziroma jih ne prizna v vtoževani višini.

PRAVNI POUK

Proti temu sklepu je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če vloži pritožbo po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

-------------------------------
1 Sodba VS RS, št. II Ips 79/2016 14. 7. 2016. Glej tudi sodbo in sklep VSL IV Cp 1332/2017.
2 Glej 7. - 14. točko obrazložitve.
3 Glej 13. točko obrazložitve.
4 Glej 18. točko obrazložitve.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-14, 414

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
13.11.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIzMTYy