VSL Sklep II Cp 118/2018

Jedro

Ker pravdni stranki pisnega izvedenskega mnenja nista sprejeli brez pripomb, niti se obravnavanju tega dokaza na naroku nista odpovedali, bi izvedenec svoj izvid in mnenje moral podati tudi ustno na obravnavi.

Izrek

I. Pritožbama se delno ugodi in se izpodbijana sklepa (v zvezi s popravnim sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2719/2011 – III z dne 4. 6. 2014) spremenita tako, da se:

a) izvedencu (poleg zneska 46,00 EUR) za pisno izdelavo dopolnilnega mnenja prizna 138,00 EUR in za materialne stroške 27,60 EUR, skupaj bruto 211,60 EUR;

b) od nagrade obračuna 8,85 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v znesku 18,73 EUR in 0,53 % prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v znesku 1,12 EUR;

c) na račun izvedenca po plačilu obeh prispevkov nakaže 211,60 EUR;

d) toženi stranki naloži, da mora v roku petnajstih dni na račun sodišča za plačilo izvedenskega dela doplačati 67,93 EUR.

II. Sicer se pritožbi zavrneta.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sodnemu izvedencu za promet in raziskave prometnih nezgod dr. N. Č., potem ko je po tožničinih pripombah pisno dopolnil svoje izvedensko mnenje, s sklepom z dne 28. 3. 2014 priznalo 46,00 EUR za preučitev tožničine pripravljalne vloge in 207,00 EUR za pisno izdelavo dopolnilnega mnenja; temu je prištelo 15 % materialnih stroškov ter prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Odredilo je, naj se bruto nagrada v znesku 316,70 EUR nakaže na račun izvedenca, nagrada pa izplača iz ostanka toženkinega predujma, medtem ko mora razliko v znesku 153,18 EUR kriti tožnica. S popravnim sklepom z dne 5. 5. 2014 je navedeni sklep dopolnilo tako, da je od nagrade odmerilo še 0,53 % prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, tožnici pa naložilo ustrezno zvišano doplačilo razlike med založenimi sredstvi in odmerjenimi stroški. Naknadno je sodišče prve stopnje in 4. 6. 2014 izdalo še nov popravni sklep, s katerim je sklep z dne 5. 5. 2014 popravilo tako, da se polovica nagrade in prispevkov izplača iz založenega predujma, preostala polovica v znesku 159,21 EUR pa iz sredstev službe za brezplačno pravno pomoč.

2. Tožnica se je zoper prva dva navedena sklepa pravočasno pritožila in predlaga njuno razveljavitev. Pri tem navaja vsebinsko enake razloge. Poudarja, da je dokaz z izvedencem predlagala toženka. Tožnica ni zahtevala dopolnitve izvedenskega mnenja, ampak imenovanje drugega izvedenca. Sodišče je izvedencu odmerilo previsoko nagrado, saj njegovo dopolnilno mnenje nikakor ni bilo zelo zahtevno. Izvedenec bi bil poleg zneska 46,00 EUR za preučitev tožničinih pripomb upravičen kvečjemu do nagrade v višini 92,00 EUR. Tudi materialni stroški niso presegli 5,00 EUR, sicer pa se materialni stroški po veljavnem pravilniku ovrednotijo največ do višine 15 % od odmerjene nagrade in ne v višini 15 % od nagrade. Končno sodišče ni upoštevalo, da je bila tožnica oproščena plačila stroškov postopka. Nelogično je, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa.

3. Pritožbi sta delno utemeljeni.

4. Dokaz z izvedencem se praviloma izvede ustno, sodišče pa lahko na podlagi prvega odstavka 253. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) odloči, naj izvedenec mnenje izdela tudi pisno pred obravnavo. Sodišče prve stopnje je glede na naravo in zahtevnost izvedenske naloge utemeljeno izbralo to možnost. Ker pa obe pravdni stranki pisnega izvedenskega mnenja nista sprejeli brez pripomb, niti se obravnavanju tega dokaza na naroku nista odpovedali, bi izvedenec svoj izvid in mnenje moral podati tudi ustno na obravnavi.

5. Sodišče prve stopnje bi torej izvedenca zaradi zagotovitve neposrednosti in kontradiktornosti postopka (4. in 5. člen ZPP) moralo zaslišati. Čeprav ga je namesto tega pozvalo k pisnemu odgovoru na tožničine pripombe, izvedencu, ki je tej zahtevi sodišča sledil, ni mogoče odrekati pravice do plačila za opravljeno delo. Navsezadnje Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju: pravilnik) tako za pisno izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja, kot za priprave na ustno podajanje izvida in mnenja določa nagrado v enaki višini (drugi odstavek 51. člena in prvi odstavek 52. člena). Ker je izvedenec svoje prvotno mnenje v stroškovniku sam opredelil kot zahtevno, mu tudi za pisni odgovor na tožničine pripombe pripada nagrada le za zahtevno mnenje, torej 138,00 EUR (2. točka drugega odstavka 51. člen pravilnika), poleg nespornih 46,00 EUR za pregled in študij tožničine pripravljalne vloge s pripombami (1. točka prvega odstavka 50. člena pravilnika). Tožnica se v tem delu neobrazloženo in neutemeljeno zavzema za še nižjo nagrado.

6. Enako velja za pritožbeni očitek glede materialnih stroškov. Res je njihovo vrednotenje predpisano v razponu in ne v fiksnem deležu od odmerjene nagrade (tretji odstavek 45. člena pravilnika), vendar izvedencu v zvezi z dodatno opravljenim delom gotovo niso nastali samo stroški za fotokopije in poštnino, kot poskuša prikazati pritožba. Končno bi bil izvedenec, če bi ga sodišče zaradi odgovora na tožničine pripombe zaslišalo, za ustno podajanje izvida in mnenja upravičen še do nagrade v višini 35,00 EUR za vsake začete pol ure (drugi odstavek 52. člena pravilnika), kar je več, kot znašajo materialni stroški, odmerjeni s tem sklepom.

7. Dokaz z izvedencem je predlagala toženka, zato mora sama kriti tudi vse stroške izvedbe tega dokaza. Ker njen predujem ni bil zadosten, mora doplačati še razliko do končnega zneska izvedenine. Izvid in mnenje izvedenca je namreč treba obravnavati kot celoto oziroma enoten dokaz, saj je dokazna tema kljub tožničinim pripombam k prvotnemu mnenju ostala nespremenjena. Za delno prevalitev plačila izvedenine na tožnico torej ni bilo podlage.

8. Sodišče druge stopnje je po navedenem delno ugodilo tožničini pritožbi ter oba izpodbijana sklepa ob pravilni uporabi materialnega prava ustrezno spremenilo (3. točka 365. člena ZPP), tako da je znižalo nagrado za pisno izdelavo dopolnilnega mnenja (na 138,00 EUR), ustrezno nižji pa so zato tudi zneski za materialne stroške in predpisane prispevke, ki se plačujejo od nagrade.

9. Ostale pritožbene trditve za preizkus pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih dveh sklepov niso bile relevantne, zato odgovor nanje ni potreben.

10. Tožnica je s pritožbo sicer delno uspela, vendar njeni pritožbeni stroški delijo usodo ostalih pravdnih stroškov. Odločitev o teh si je sodišče prve stopnje pridržalo za poznejšo sodbo (164. člen ZPP). Sodišče druge stopnje je zato stroškovno odločitev prepustilo sodišču prve stopnje (šesti odstavek 163. člena v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

13.11.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 832/2018
• VSL Sklep I Cp 23/2020
• VSL sklep III Cpg 982/2010