VSL Sklep II Cp 1453/2018

Jedro

Nasprotna udeleženka ni uspela izkazati upravičenega interesa po pridobitvi vseh obravnavanih nepremičnin. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje tako izhaja, da nasprotna udeleženka parcele, na kateri se nahaja novejša stanovanjska hiša, ne potrebuje za rešitev stanovanjskega problema, niti ji parcela ni potrebna za opravljanje kmetijske dejavnosti. Ob pomanjkanju upravičenega interesa nasprotne udeleženke je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 70. člena SPZ in njen predlog po pridobitvi vseh nepremičnin zavrnilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razdelilo parcelo št. 317 k.o. X na dva dela, in sicer na parcelo št. 317/1 k.o. X in na parcelo št. 317/2 k.o. X (točka 1. izreka). Nepremičnine, ki so v solasti udeleženk tega postopka, je razdružilo tako, da je predlagateljici dodelilo v izključno last parcelo št. 317/2 k.o. X, nasprotni udeleženki pa v izključno last vse preostale nepremičnine v solastnini (točka 2. izreka). Sodišče je glede na vrednost solastnih deležev udeleženk odločilo tudi o doplačilu razlike (točka 3. izreka) ter na posameznih nepremičninah dovolilo vpis zakonite zastavne pravice v smislu šestega odstavka 70. člena Stvarnopravnega zakonika (točka 4. izreka). O stroških postopka bo sodišče prve stopnje odločilo s posebnim sklepom (točka 5. izreka).

2. Nasprotna udeleženka vlaga pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da njen predlog, po katerem bi v last prevzela vse solastne nepremičnine in predlagateljici izplačala vrednost njenega solastniškega deleža, ni bil upoštevan. Predlog je v skladu s petim odstavkom 70. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Vse nepremičnine, ki so predmet tega postopka, so predstavljale in še vedno predstavljajo zaščiteno kmetijo. Tako je bilo odločeno z odlokom Občine Ljubljana Vič - Rudnik, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS št. 2/84. Obstoj zaščitene kmetije je bil potrjen z odločbama Upravne enote Ljubljana št. 321-161/93 z dne 2. 4. 1998 in št. 330-747/2010-3 z dne 17. 5. 2010. Ker je prevzemnica kmetije, je njen predlog za prevzem vsega solastnega premoženja utemeljen. Nasprotuje ocenjeni vrednosti solastnega premoženja. Prereka ugotovitve sodnega izvedenca glede vrednosti stanovanjske hiše, kozolca in stare stanovanjske hiše. Izvedenec je pri cenitvi uporabil zgolj metodo vrednotenja. Uporabiti bi moral še vrednotenje glede na tržne primerjave in metodo vrednotenja zasnovanega na donosu. Upoštevana amortizacijska doba je prekratka in poenostavljena. Izvedenec B. je bil v postopku kar trikrat zaslišan, kar je nenavadno. Da je stanovanjska stavba zgrajena iz slabših materialov, je določil le z ogledom hiše. Pri tem ni vzel vzorcev ali uporabil aparatov za izmero kvalitete materiala. V delitvenem postopku je poglavitna višina solastniškega deleža posamezne stranke. Ker je solastnica do ¾ nepremičnin, je upravičeno predlagala, da prevzame v last vse nepremičnine in predlagateljici izplača vrednost njenega deleža. Razdelitev ne more biti taka, da posamezni deli nepremičnin niso več enako uporabni, oziroma je njihova uporaba otežena in onemogočena. Razdelitev parcele št. 317 na način, kot ga je določilo sodišče prve stopnje, onemogoča uporabo preostalih nepremičnin. Vožnja po sedaj razmejenih parcelah št. 317/1 in št. 317/2 ni možna. Možnost vožnje se lahko ugotovi le s preizkusom vožnje. Sodišče prve stopnje tega dokaza ni izvedlo.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Nasprotna udeleženka je na zadnjem naroku za glavno obravnavo dne 17. 4. 2018 trdila, da obravnavane nepremičnine predstavljajo zaščiteno kmetijo. Ker je konkretne in specificirane navedbe v tej smeri podala šele v pritožbi, gre za pritožbene novote, ki glede na določilo prvega odstavka 337. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) niso upoštevne. Tudi sicer pritožbeno sodišče ugotavlja, da so pritožbene navedbe v tem delu neutemeljene. Nasprotna udeleženka se glede obstoja zaščitene kmetije sklicuje na odločbi Upravne enote Ljubljana z dne 2. 4. 1998 in dne 17. 5. 2010. Iz pravnomočnega sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani III D 24/1997 z dne 29. 1. 2013 (priloga A3 spisa) pa izhaja, da se obravnavane nepremičnine ne štejejo za zaščiteno kmetijo, kar je bilo potrjeno z odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 10. 8. 2011.

6. Pritožbene navedbe glede ocenjene vrednosti posameznih objektov, uporabljene metode cenitve, amortizacijske dobe in izhodiščne cene predstavljajo prepis pripravljalne vloge - pripomb na izvedensko mnenje nasprotne udeleženke z dne 3. 7. 2015. Zgolj prepis pripomb na izvedensko mnenje v pritožbi praviloma ne more pripeljati do uspeha stranke v pritožbenem postopku, saj takšno ravnanje povsem prezre odgovore sodišča prve stopnje na te pripombe. Na pritožbene očitke glede ocene vrednosti nepremičnin v zvezi z navedbami nasprotne udeleženke iz njene vloge z dne 3. 7. 2015 je jasno, logično in dokazno podprto odgovorilo že sodišče prve stopnje v 13. do 17. točki izpodbijanega sklepa. Pritožbeno sodišče sprejema razloge sodišča prve stopnje kot pravilne ter se v izogib ponavljanju nanje v celoti sklicuje. Drugačnega zaključka tudi s pritožbenimi navedbami nasprotna udeleženka ne more doseči.

7. Sodišče prve stopnje je dokazovanje z izvedenci izvedlo pravilno in v skladu z zakonom. Izvedenec B. je v postopku podal več dopolnitev svojega izvedenskega mnenja ter bil tudi večkrat zaslišan, saj je bilo to nujno potrebno za razjasnitev strokovnih vprašanj ter številnih pripomb nasprotne udeleženke glede opravljene cenitve nepremičnin (stavbnih parcel). Izvedenec je pojasnil, sodišče prve stopnje pa je temu utemeljeno sledilo, da je kvaliteto materialov, iz katerih je zgrajena stanovanjska hiša na parceli št. 317/2 k.o. X, ugotovil na podlagi opravljenega ogleda. Pri tem ni bil potreben odvzem vzorcev ali uporaba posebnih aparatov. Izvedenec razpolaga s posebnimi znanji in je za opravo nalog, katere mu naloži sodišče, strokovno usposobljen. Čeprav nasprotna udeleženka nasprotuje ugotovitvam izvedenca, pritožbeno sodišče nima razloga za dvom v ustreznost izvedenskega mnenja.

8. Tudi na pritožbene očitke, da razdelitev parcele št. 317 k.o. X na dve samostojni parceli onemogoča uporabo preostalih nepremičnin, je argumentirano in celostno odgovorilo že sodišče prve stopnje. V točki 28. izpodbijanega sklepa je pojasnilo, da ima novonastala parcela št. 317/1 k.o. X omogočen dostop iz javne ceste. Omogočeno je normalno kmetovanje in uporaba kmetijskih objektov in mehanizacije. O tem se je sodišče prve stopnje prepričalo na podlagi izvedenskih mnenj izvedencev B. in M. ter opravljenega ogleda. Nasprotna udeleženka s ponavljanjem navedb, ki jih je podala že tekom postopka na prvi stopnji, ne more uspeti. Izvedeni dokazni postopek je pokazal, da so njene trditve o nezmožnosti uporabe nepremičnin zaradi opravljene parcelacije parcele št. 317 k.o. X neutemeljene. Nasprotni udeleženki je bila ob tem dana možnost, da izvede predlagani dokaz vožnje s traktorjem, a je izvedbo sama odklonila. Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da preizkus vožnje s traktorjem, glede na preostale izvedene dokaze in ugotovljeno dejansko stanje, ni bil potreben.

9. Nasprotna udeleženka sodišču prve stopnje očita, da ni upoštevalo njenega predloga za delitev solastnih nepremičnin, po katerem bi sama prevzela vse nepremičnine, predlagateljici pa izplačala vrednost njenega solastniškega deleža. Navedeno ne drži. Sodišče prve stopnje je obravnavalo predlog nasprotne udeleženke in ugotovilo, da ta ni utemeljen. Nasprotna udeleženka ni uspela izkazati upravičenega interesa po pridobitvi vseh obravnavanih nepremičnin. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje tako izhaja, da nasprotna udeleženka parcele št. 317/2 k.o. X, na kateri se nahaja novejša stanovanjska hiša, ne potrebuje za rešitev stanovanjskega problema, niti ji parcela ni potrebna za opravljanje kmetijske dejavnosti. Ob pomanjkanju upravičenega interesa nasprotne udeleženke je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 70. člena SPZ in njen predlog po pridobitvi vseh nepremičnin zavrnilo.

10. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbeno sodišče na osnovi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

13.11.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 374/2011
• VSL Sklep I Cp 1756/2017
• VSL sklep I Cp 195/2015