VSL Sklep II Cp 2901/2017

Jedro

Glede denarnih prihrankov v približni višini 33.000,00 EUR je zapuščinsko sodišče ugotovilo, da pritožnika nista izrecno izkazala, da je navedeno premoženje v času smrti zapustnika še obstajalo, zato je pravilno na pravdo napotilo njiju.

Izrek

I. Pritožba zoper popravni sklep z dne 9. 6. 2017 se zavrže.

II. Pritožbi zoper sklep z dne 20. 4. 2017 se delno ugodi in se sklep v II. točki izreka spremeni tako, da se dedinjo A. W. napoti na pravdo, da zoper sodediča A. A. in S. W. vloži tožbo na ugotovitev, da v zapuščino ne sodi znesek 7.200,00 EUR in da ta znesek ne predstavlja skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze.

III. V preostalem delu se pritožba kot neutemeljena zavrne in se izpodbijani sklep potrdi (v II. točki izreka za denarni znesek najmanj 32.800,00 EUR, za zbirko starega denarja in razglednic ter za polovico kupnine za prodajo parcele št. 278 k. o. X, in v celoti v III. točki izreka).

IV. Pritožnika sama nosita stroške pritožbenega postopka, dedičema A. W. in D. W. pa sta dolžna povrniti njune pritožbene stroške v višini 284,58 EUR, v roku petnajstih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanima sklepoma zapuščinski postopek prekinilo (I. točka izreka), dediča A. A. in S. W. (II. in III. točka izreka) ter dediča D. W. (IV. točka izreka) napotilo na pravdo, določilo 30 dnevni rok za vložitev tožbe po pravnomočnosti sklepov (V. točka izreka), ter dediče opozorilo, da bo, če ne bo vložena ustrezna tožba, postopek nadaljevalo ne glede na zahteve, glede katerih je stranke napotilo na pravdo (VI. točka izreka). Ker se je zapuščinskemu sodišču v sklepu o prekinitvi postopka z dne 20. 4. 2017 pripetila očitna pisna pomota in je v II. in III. točki izreka namesto dediča S. W. navedlo dediča D. W., je s popravnim sklepom z dne 9. 6. 2007 navedeno pomoto popravilo.

2. Dediča A. A. in S. W. sta pritožbi vložila proti obema sklepoma in ju izpodbijata v II. in III. točki izrekov sklepov, s katerima sta bila napotena na pravdo. Navajata, da so denarni prihranki v višini najmanj 40.000,00 EUR v trenutku smrti zapustnika obstajali in so bili v posesti zapustnikove vdove in dedinje A. W. ali na njenem bančnem računu ter niso mogli kar tako izpuhteti. Poleg tega je zapustnikova vdova navedla, da je imela v času zapustnikove smrti na svojem računu še 7.200,00 EUR prihrankov, kar v vsakem primeru predstavlja skupno premoženje. Ker je obstoj zapustnikovih denarnih prihrankov, ki so bili v posesti zapustnikove vdove, verjetneje izkazan, kar bi se sodišče lahko prepričalo, če bi izvedlo predlagane dokaze, bi moralo napotiti na pravdo njo. Zmotno je stališče sodišča, da zbirka denarja in razglednic v trenutku zapustnikove smrti ni več obstajala, saj nasprotna dediča A. W. in D. W. tega nista dokazala. V zvezi s polovico parcele št. 278 k.o. X, glede katere je zatrjevano, da v zapuščino spada polovica kupnine, pritožnika v pritožbi navajata, da sta predložila kupoprodajno pogodbo z dne 17. 6. 1978, ki dokazuje, da je nepremičnina spadala v skupno premoženje zapustnika in njegove žene. Zapustnik je tudi vedno govoril, da je zemljišče njegova last, zato so verjetnejše trditve tožnikov in bi moralo sodišče na vložitev tožbe napotiti nasprotna dediča. Pritožnika sta tudi z navedbami in predloženimi dokazi za verjetne izkazala, da dedič D. W. ni mogel imeti lastnih sredstev v tolikšni višini, da bi lahko kupil stanovanje v X in razkošno stanovanje v k.o. Y, zato bi sodišče moralo na pravdo napotiti njega. Pritožnika navajata, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo in zmotno ugotovilo dejansko stanje ter pritožbenemu sodišču predlagata, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje.

3. V odgovorih na pritožbi sta nasprotna dediča A. W. in D. W. pritožbene navedbe prerekala.

Pritožba proti popravnemu sklepu

4. Pritožnika sta popravni sklep po svojih pooblaščencih prejela 12. 6. 2017, tako da je petnajst dnevni pritožbeni rok iztekel 27. 6. 2017. Pritožba je bila oddana s priporočeno pošto 28. 6. 2017 ter je ob upoštevanju oddajne teorije prepozna, zato jo je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 346. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zavrglo kot prepozno, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje (343. člen ZPP).

5. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da sta pritožnika in nasprotna dediča sodišče o pomoti imena dediča opozorila in predlagala izdajo popravnega sklepa, čemur je sodišče sledilo. Pritožnika sta proti popravnemu sklepu podala identično pritožbo kot proti sklepu z dne 20. 4. 2017, nasprotna dediča pa identičen odgovor na pritožbo. Z zavrženjem pritožbe proti popravnemu sklepu in posledično neupoštevanjem odgovora na to pritožbo zato strankam postopka niso bile odvzete nobene pravice, saj je pritožbeno sodišče upoštevalo pravočasno pritožbo proti sklepu z dne 20. 4. 2017 in odgovor na njo.

Pritožba proti sklepu z dne 20. 4. 2017.

6. Pritožba proti sklepu z dne 20. 4. 2017 je delno utemeljena.

7. Dediči so soglasni, da med njimi obstaja spor o dejstvih glede obsega premoženja zapustnika in daril, ki naj bi jih v času življenja naklonil dedičem, kot izhaja iz II. in III. točke izpodbijanega sklepa, navedena sporna dejstva so bila ugotovljena tudi na naroku dne 24. 11. 2015. Zato dediči prekinitve postopka ne izpodbijajo. V pritožbenem postopku je sporno, kateri od dedičev bi moral biti napoten na pravdo in pritožnika zatrjujeta, da bi morala biti glede vseh spornih dejanskih vprašanj na pravdo napotena nasprotna dediča A. A. in S. W.

Denarni prihranki

8. Glede denarnih prihrankov v približni višini 33.000,00 EUR je zapuščinsko sodišče ugotovilo, da pritožnika nista izrecno izkazala, da je navedeno premoženje v času smrti zapustnika še obstajalo, zato je pravilno na pravdo napotilo njiju. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da zapuščinsko sodišče pred napotitvijo na pravdo ni bilo dolžno izvajati vseh dokazov, ki sta jih pritožnika predlagala (pridobitev podatkov o prometu na bančnih računih vdove in dedinje A. W.), saj bosta navedeno lahko dokazovala v pravdnem postopku.

9. Zmotna pa je ugotovitev zapuščinskega sodišča glede zneska 7.200,00 EUR. Pritožnika sta v svoji vlogi z dne 1. 6. 2016 zatrjevala, da so bila ta denarna sredstva pridobljena s skupnim delom in s skupnimi sredstvi in da predstavljajo skupno premoženje, nasprotna dediča pa sta v prvi pripravljalni vlogi z dne 17. 6. 2016 potrdila, da je imela zapustnikova vdova na dan zapustnikove smrti na računu 7.200,00 EUR, pri tem pa navedla, da gre za njej lastna denarna sredstva. Glede na zakonsko določbo 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) in priznano dejstvo, da so se ta sredstva ob zapustnikovi smrti nahajala na računu vdove in dedinje A. W., je njena trditev, da ne gre za skupno premoženje, manj verjetna, zato je pritožbeno sodišče v tem delu sklep sodišča prve stopnje spremenilo in njo napotilo na pravdo, v kateri bo morala dokazati, da so navedena sredstva na dan zapustnikove smrti predstavljala njej lastna denarna sredstva in ne skupnega premoženja.

Zbirka starega denarja in razglednic

10. Tudi v zvezi s tem premoženjem je sodišče pravilno obrazložilo, da obstoja ne more preverjati v uradnih evidencah, zato je bilo dokazno breme na stranki, ki zatrjuje obstoj premoženja, predvsem ob predloženih listinah nasprotnih dedičev, da je bila ta zbirka podarjena vnukinji zapustnika (priloga A 11). Trditve pritožnikov, da gre za zapustnikovo premoženje, so zato manj verjetne.

11. Dodatno glede denarnih sredstev v približni višini 33.000,00 EUR ter zbirke starega denarja in razglednic, ob trditvah, da navedeno premoženje v času zapustnikove smrti ni obstajalo, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je pravilna trditev v odgovoru na pritožbo, da nasprotna dediča negativnih dejstev ne moreta dokazovati.

1/2 kupnine za prodajo parcele v X

12. Tudi v tem delu je sodišče prve stopnje pravilno na pravdo napotilo pritožnika, saj je protispisna pritožbena navedba, da sta predložila kupoprodajno pogodbo z dne 17. 6. 1978, s katero naj bi dokazovala, da je bila sklenjena v času zakonske zveze vdove in dedinje A. W. z zapustnikom, zato je nepremičnina spadala v skupno premoženje. Pravilna je obrazložitev, da je v tej fazi postopka bolj verjetno, da je šlo za premoženje A. W., glede na to, da je z nepremičnino pravno veljavno razpolagala. Tudi ni utemeljena pritožbena navedba glede preuranjenosti napotitve pritožnikov na pravdo glede tega premoženja, saj je zaradi nekonsistentnosti trditev, da gre za skupno premoženje zakoncev, kot tudi, da gre za darilo, sodišče pritožnika pravilno napotilo na pravdo v obeh spornih dejstvih. Naroku 10. 4. 2017 je bilo ugotovljeno, da je bilo navedeno premoženje sporno tako glede obsega zapustnikovega premoženja ob smrti kot iz naslova darila. Kaj od navedenega bosta pritožnika zatrjevala in dokazovala v pravdnem postopku, je stvar njune odločitve.

Darila

13. Zapuščinsko sodišče je tudi v tem delu na pravdo pravilno napotilo pritožnika. Zgolj sklepanje, da dedič D. W. tega premoženja sam ni bil sposoben pridobiti, ne zadostuje za sklepanje, da je njegova pravica manj verjetna, saj je premoženje mogoče pridobiti na različne načine, ne samo z darovanjem. Ni bilo predloženih drugih dokazov, ki bi dokazovali dejansko predajo in sprejem daril, kot pravilno ugotavlja zapuščinsko sodišče.

14. Ob povedanem je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje delno spremenilo, v preostalem delu pa je pritožba neutemeljena, zato jo je sodišče zavrnilo (2. in 3. točka 365. člena ZPP). Opozoriti gre, da pravnomočni V. in VI. točka izreka izpodbijanega sklepa glede roka vložitve tožbe in nadaljevanja zapuščinskega postopka, če tožba ne bo vložena, zavezujeta vse napotene dediče, tudi s tem pritožbenim sklepom napoteno dedinjo A. W.

15. Glede na to, da sta pritožnika izpodbijala II. in III. točko izreka sklepa in glede na obseg spornega premoženja in daril, sta s pritožbo uspela v sorazmerno majhnem deležu, zato morata sama nositi pritožbene stroške (165. člen v povezavi s 154. členom ZPP), nasprotnima dedičema pa morata povrniti njune pritožbene stroške, ki glede na pritožbeno vrednost spornega predmeta¹ predstavljajo odgovor na pritožbo v višini 500 odvetniških točk, kar znaša 229,50 EUR, 2 % materialni stroški znašajo 4,59 EUR in 22 % davek na dodano vrednost 50,49 EUR, skupaj 284,58 EUR.

-------------------------------
¹ Nasprotna dediča sta za odgovor na pritožbo priglasila 500 odvetniških točk, kar ob upoštevanju faktorja 1,25 za sestavo pritožbe odkazuje na vrednost spornega predmeta v višini cca 9.000,00 EUR. Ta vrednost spornega predmeta je glede na višino spornih premoženja in daril nedvomno podana.

Datum zadnje spremembe:

23.10.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 1916/2019
• VSK sklep I Cp 1235/2005
• VSL sklep II Cp 2924/2014