VSL Sklep I Cp 1039/2018
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CP.1039.2018 |
Evidenčna številka: | VSL00015396 |
Datum odločbe: | 19.09.2018 |
Senat, sodnik posameznik: | Alenka Kobal Velkavrh (preds.), Dušan Barič (poroč.), Bojan Breznik |
Področje: | CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO |
Institut: | odškodninski spor med delavcem in delodajalcem - stvarna pristojnost - stvarna pristojnost delovnega sodišča - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka |
Jedro
Določba 11. člena ZPP nima nobenega pomena za vprašanje stvarne pristojnosti sodišča.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje o tožbi tožeče stranke proti prvi toženi stranki (I. točka sklepa). Odločilo je še, da se po pravnomočnosti sklepa tožba proti prvi toženi stranki odstopi v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču (II. točka sklepa).
2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka ter predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep ter vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da si mora sodišče v skladu z 11. členom ZPP prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. V obravnavanem sporu bo treba postaviti vsaj izvedenca medicinske stroke, v primeru prerekanja temelja tožbenega zahtevka pa tudi izvedenca s področja varstva pri delu. Izločitev postopka in odstop tožbe zoper prvo toženo stranko Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani zato pomeni nesmotrno in neekonomično postopanje, zaradi katerega bo prišlo do podvajanja postopkov s popolnoma identično pravno in dejansko podlago. Tožniku bodo po nepotrebnem nastajali podvojeni stroški postopka s sodnimi taksami vred, kar je v nasprotju z načeli racionalnosti in ekonomičnosti postopkov. Prvo sodišče bi zato moralo obdržati v svoji pristojnosti postopek zoper vse tožene stranke, saj gre za solidarno odgovornost tožencev, ki nastopajo kot materialni sosporniki.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Delovna sodišča so kot specializirana pristojna le za tiste zadeve, za katere to določa zakon. Po 5. členu ZDSS-1 je delovno sodišče pristojno tudi za odškodninski spor med delavcem in delodajalcem, pri čemer je njegova pristojnost podana tudi v primeru, če je v odškodninskem sporu med delavcem in delodajalcem kot sospornik tožena tudi zavarovalnica. Glede na ugotovitve prvega sodišča o tožencih (3. točka obrazložitve sklepa) je zato za odločanje o sporu med tožnikom in prvo toženko podana stvarna pristojnost Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.
5. 11. člen ZPP nima nobenega pomena za vprašanje stvarne pristojnosti sodišča. Tožnik se ne more sklicevati na načelo smotrnosti, ekonomičnosti in pospešitve postopka, ker vtožuje odškodnino za škodo iz enega historičnega dogodka. Na strani tožencev ne gre za solidarno obveznost in zato materialno sosporništvo tožencev ni podano.
6. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).
Zveza:
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 11
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 16.10.2018