VSL Sklep II Cp 1857/2018

Jedro

Sodišče je pritožnici v celoti omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov ter jo je ob podajanju izvida in mnenja izvedenke napotilo iz prostora za zaslišanje. Pisnega odpravka sklepa, da se ji v celoti omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov, sprejetega na naroku, ni izdalo, odločitev ni povzeta v izreku izpodbijanega sklepa, pa tudi obrazložitev, zakaj je pritožnici v celoti omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov, je izostala. S tem je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se pridržano osebo A. A. zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike ... do 10. 12. 2018.

2. Pridržana oseba A. A. po svoji zastopnici vlaga pritožbo, v kateri navaja, da z ugotovitvijo sodišča, da ima duševno motnjo, zaradi katere obstoji resna grožnja, da bi huje ogrozila svoje zdravje in življenje ter navedenega naj ne bi bilo moč odvrniti z drugimi oblikami zdravljenja, ne soglaša. Zaslišana pred sodiščem je povedala, da s svojim ravnanjem nikogar ne ogroža, da ni res, da bi opuščala hranjenje in je zdrava, da se zaveda bolezni in da ni res, da bi zaradi psihopatološkega doživljanja tavala. Nadalje navaja, da ji je sodišče omejilo pravico do sodelovanja pri izvajanju dokazov, predvsem v delu, ko je svoje mnenje podajala izvedenka, pri čemer v izpodbijanem sklepu te svoje odločitve ni obrazložilo. Ker se ni mogla neposredno izjaviti o izvidu in mnenju izvedenke, ji je bila v postopku kršena pravica do neposrednosti in pravica do sodelovanja v dokaznem postopku, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Zaradi navedenega je prišlo do pregrobega posega v njene osebnostne pravice. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da postopek ustavi, podredno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V tej zadevi gre za postopek po Zakonu o duševnem zdravju (ZDZdr), ki med drugim ureja sprejem na zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve v nujnih primerih.

5. Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da so za pridržanje pritožnice izpolnjeni pogoji iz 39. člena v povezavi s 53. členom ZDZdr. in se v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na obrazložitev v izpodbijanem sklepu. Sodišče je imelo dovolj podlage za takšne ugotovitve v podanem izvedenskem mnenju izvedenke M. L. Zgolj nestrinjanje pritožnice z obrazložitvijo sodišča ne zadostuje za utemeljenost pritožbe. Res je povedala, da s svojim ravnanjem nikogar ne ogroža, vendar je sodišče ugotovilo, da ogroža svoje življenje in zdravje. Pravilno je ugotovljeno, da opušča hranjenje, saj je izvedenka navedeno dejstvo na naroku ob prisotnosti pritožnice izrecno ugotovila. Protispisna je tudi pritožbena trditev, da se pridržana oseba zaveda svoje bolezni (paranoidne shizofrenije), saj je izvedenka v izvidu ugotovila, da je pritožnica popolnoma nekritična do svoje bolezni. Kasneje, ko je pritožnica na narok ponovno pristopila in v 10 minut trajajočem monologu navajala fenomene vplivanja misli in izražala občutke ogroženosti, je izvedenka ponovno ugotovila, da pacientko vodi predvsem želja po tem, da zdravljenje v bolnišnici ne bi bilo potrebno in je do svojega stanja popolnoma nekritična. Pritožba tudi ni utemeljena v delu, da ni res, da je pritožnica zaradi psihopatološkega doživljanja tavala, saj je iz podatkov spisa razvidno, da so jo pripeljali reševalci, potem ko jih je obvestila policija, ker je pet ur stala ob cesti, izvedenka pa je ugotovila, da je tavala in se s tem spravljala v nevarnost.

6. Pritožba pa utemeljeno uveljavlja bistveni kršitvi določb postopka zaradi kršitve pritožničine pravice do neposrednega sodelovanja v dokaznem postopku. Iz podatkov spisa (zapis naroka z dne 10. 9. 2018, list. št. 6 in nasl.) izhaja, da je sodišče pritožnico ob prisotnosti izvedenke in njene zastopnice zaslišalo. Takoj po zaslišanju je sprejelo sklep, da se ji v celoti omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov ter da sklep izide pisno. Pritožnico je napotilo iz prostora za zaslišanje. Skladno s tretjim odstavkom 64. člena ZDZdr se v postopku sprejema na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih pravica do vpogleda v sodni spis in do prisotnosti pri izvajanju dokazov lahko omeji pod pogoji iz tretjega odstavka 47. člena tega zakona. Ta člen v prvem odstavku določa, da sodišče na naroku med drugim zasliši izvedenca, ki je izdelal mnenje. Drugi odstavek določa, da lahko predlagatelj, oseba, odvetnik, zakoniti zastopnik in najbližja oseba zaslišanim, torej tudi izvedencu, zastavljajo vprašanja in imajo pravico do vpogleda v sodni spis. Po tretjem odstavku se lahko pravica do vpogleda v sodni spis in do prisotnosti pri izvajanju dokazov osebi na predlog izvedenca s sklepom v celoti ali delno omeji, če bi lahko nastale škodljive posledice za njeno zdravje ali zaupnost oz. varnost drugih. Zoper takšen sklep ni posebne pritožbe.

7. Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče pritožnici v celoti omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov ter jo je ob podajanju izvida in mnenja izvedenke napotilo iz prostora za zaslišanje. Pisnega odpravka sklepa, sprejetega na naroku, ni izdalo,¹ odločitev ni povzeta v izreku izpodbijanega sklepa, pa tudi obrazložitev, zakaj je pritožnici v celoti omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov, je izostala.² S tem je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ne v posebnem sklepu ne v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni obrazložilo razlogov, zakaj je bila pritožnici pravica do sodelovanja v postopku odvzeta. Posledično je sodišče pridržani osebi odvzelo pravico do izjave v postopku, torej je bila storjena tudi absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj pridržani osebi ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Pritožba utemeljeno navaja, da se pritožnica ni imela možnosti seznaniti z mnenjem izvedenke, na katerega je sodišče izključno oprlo svojo odločitev.

8. Ob povedanem je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo (3. odstavek 365. člena ZPP) in zadevo vrača v novo sojenje, v katerem bo moralo sodišče prve stopnje izdati pisni odpravek sklepa, da se pritožnici v celoti omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov, in svojo odločitev ustrezno obrazložiti. Ker sodišče prve stopnje o omejitvi te pravice ni izdalo pisnega odpravka sklepa in za svojo odločitev ni navedlo nobenih razlogov, postopkovnih kršitev pritožbeno sodišče ni moglo sanirati, saj bi bila s tem pritožnici odvzeta pravica do pritožbe (25. člena Ustave RS). Poleg tega pritožbeno sodišče pojasnjuje, da glede na naravo zadeve ter nujnost in hitrost postopka ni odločalo samo, ker ocenjuje, da glede na že izvedene dokaze pred sodiščem prve stopnje dopolnitev postopka pred sodiščem iste stopnje tega ne bo bistveno zavlekla in ne bo prišlo do kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (354. člen ZPP).

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Pritožbo lahko vloži pridržana oseba, odvetnik, zakoniti zastopnik, najbližja oseba in psihiatrična bolnišnica v kateri je oseba pridržana (67. člen ZDZdr). Vloži se pri sodišču prve stopnje v treh dneh³ od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Če kateri od upravičencev vloži pritožbo po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo, ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oz. odpravilo pomanjkljivosti, ali če bi moralo samo opraviti nov postopek. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

-------------------------------
¹ Sodišče bi odpravek sklepa skladno s tretjim odstavkom 47. člena in tretjim odstavkom 64. člena ZDZdr v povezavi z drugim odstavkom 329. člena ZPP, prvim odstavkom 30. člena ZDZdr in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) moralo izdati.
² Sodišče bi obrazložitev moralo podati skladno s prvim odstavkom 331. člena ZPP v povezavi z določbami ZDZdr in ZNP navedenimi pod opombo 1.Glej tudi: sklepi VSL I Cp 2736/2017, II Cp 2584/2017, I Cp 2780/2014 in I Cp 2064/2013.
³ Novela ZPP - E roka za pritožbo zoper razveljavitveni sklep v postopku po ZDZdr ni posebej uredila, v tem pogledu je prišlo do naknadne pravne praznine, ki jo je treba glede na 3. člen Zakona o sodiščih napolniti z ureditvijo, ki se nanaša na podobne primere. Po presoji pritožbenega sodišča se konkretni situaciji najbolj prilega ureditev, ki po ZDZdr velja za pritožbo zoper meritorni sklep sodišča prve stopnje, to je ureditev po 50. členu tega zakona. Ta določa tridnevni pritožbeni rok, ta rok pa je, saj upošteva nujnost in hitrost postopka po ZDZdr, primeren tudi za novo pravno sredstvo, ki je bilo uvedeno z novelo ZPP-E.

Datum zadnje spremembe:

16.10.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 2631/2017
• VSL Sklep II Cp 1182/2018
• VSC Sklep II Cp 459/2020