<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cp 242/2018

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CP.242.2018
Evidenčna številka:VSL00013597
Datum odločbe:04.07.2018
Senat, sodnik posameznik:Metoda Orehar Ivanc (preds.), Tadeja Primožič (poroč.), Tanja Kumer
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
Institut:denarna odškodnina zaradi razlastitve - razlastitev nepremičnine - izbira metode cenitve - metoda za oceno višine odškodnine - določitev višine odškodnine - namembnost zemljišča ob razlastitvi - potrebni stroški - imenovanje novega izvedenca - dokazni predlog z novim izvedencem - prosta izbira odvetnika - sedež odvetnika izven kraja sodišča - svobodna izbira odvetnika

Jedro

Dokazovanje z drugim izvedencem ali cenilcem se ponovi takrat, ko nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, ki se ga ne da odpraviti z zaslišanjem izvedenca.

Potni stroški odvetnice brez dvoma sodijo med potrebne izdatke, čeprav ima svojo pisarno izven območja sodišča, pri katerem je tekel postopek. Prvenstveno je treba upoštevati strankino pravico do proste izbire odvetnika, ob dejstvu, da pooblastitelju ni mogoče očitati, da je to pravico zlorabil.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da mora predlagateljica nasprotnemu udeležencu plačati odškodnino in stranske stroške razlastitve v skupni višini 20.423,17 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 8. 2012 dalje ter mu povrniti 1.094,58 EUR stroškov postopka, z obrestmi za primer zamude s plačilom.

2. Predlagateljica se je pritožila zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Ne strinja se s stališčem, da se prestavitev ceste X2-104/11Y A. - B. prvenstveno izvaja zaradi pridobitne dejavnosti letališča. Temu stališču je prilagojena tudi cenitev razlaščene nepremičnine. Cenilka je uporabila pravne podlage, ki niso več veljavne. Enotna metodologija za ugotavljanje vrednosti kmetijskih zemljišč in gozda je bila namreč razveljavljena z Zakonom o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-E). Sodišče se do tega ugovora ni opredelilo. Poleg tega se je cenilka neutemeljeno sklicevala na Smernice za ocenjevanje vrednosti gozdov GIS Ljubljana 2013. Pri tem je nepravilno uporabila neobstoječi faktor 2,0 za povečanje vrednosti zemljišča, ni pa ga znala pojasniti. Odškodnina je v tem primeru tako kar za 100% višja od ostalih odškodnin za razlaščena zemljišča na istem območju, ki so bila prav tako po osnovni namenski rabi gozd. Zaradi odprave nejasnosti in dvoma o pravilnosti izvedenskega mnenja je predlagateljica sodišču predlagala novega sodnega cenilca gozdarske stroke, vendar je sodišče njen predlog zavrnilo in s tem kršilo načelo kontradiktornosti postopka ter ustavno pravico do enakega varstva pravic. Napačna je tudi odločitev o stroških postopka v delu, kjer je sodišče nasprotnemu udeležencu priznalo priglašeno kilometrino za njegovo pooblaščenko v višini 197,38 EUR na relaciji Kranj - Ljubljana. Po sodni praksi ne gre za potreben strošek, saj je na območju Kranja registriranih več odvetnikov, ki bi lahko prav tako kvalitetno zastopali nasprotnega udeleženca.

3. Odgovora na pritožbo ni bilo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ob pomoči cenilke gozdarske stroke pravilno ugotovilo vse bistvene okoliščine, od katerih je odvisna višina odškodnine, ki pripada nasprotnemu udeležencu za razlaščeno nepremičnino. Svojo odločitev je oprlo na ustrezno materialnopravno podlago. Ugotovljeno dejansko stanje in svoje pravne zaključke je v izpodbijanem sklepu obširno pojasnilo z razumnimi, tehtnimi in prepričljivimi razlogi, ki jim pritrjuje tudi sodišče druge stopnje.

6. Predlagateljica v pritožbi ponavlja svoja stališča in ugovore, ki jih je kot zgrešene pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje. Res je bil nasprotni udeleženec razlaščen zaradi prestavitve glavne ceste, vendar ni mogoče spregledati, da je bila prestavitev ceste potrebna prav zaradi širitve letališča. Cenilka je torej to okoliščino utemeljeno upoštevala kot izhodišče pri svojem vrednotenju razlaščene nepremičnine, sploh ker ta leži v neposredni bližini letališča. Sporna metodologija in smernice, ki jih znova izpostavlja pritožba, pri cenitvi niso bile uporabljene neposredno, ampak jih je cenilka upoštevala le smiselno, razloge za to pa je tudi dovolj sprejemljivo pojasnila. Pritožbena trditev, da je sodišče prve stopnje prezrlo ugovor predlagateljice glede neveljavnosti metodologije, je očitno protispisna. Neutemeljen pa je tudi pritožbeni očitek, da je prisojena odškodnina več kot dvakrat višja od odškodnin za razlaščena gozdna zemljišča na istem območju. Predlagateljica namreč za to svojo trditev ni ponudila nobenega dokaza.

7. Posplošeni pritožbeni pomisleki o domnevni nepravilnosti izvedenskega mnenja oziroma cenitve ne zadoščajo. Cenitev je jasna in popolna, cenilka pa se je tudi izčrpno in obrazloženo opredelila do vseh pripomb predlagateljice. Po tretjem odstavku 254. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v skladu s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) smiselno uporablja tudi v tem postopku, se ponovi dokazovanje z drugim izvedencem ali cenilcem takrat, kadar nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, ki se ga ne da odpraviti z zaslišanjem izvedenca. V obravnavanem primeru ni nobenega razloga za tak dvom, cenilka pa je bila tudi zaslišana, zato sodišče prve stopnje ni kršilo ustavnih procesnih jamstev predlagateljice, ko je zavrnilo njen predlog za določitev novega sodnega cenilca. Sicer pa je predlagateljici omogočilo izjavo o celotnem trditvenem in dokaznem gradivu, s čimer je v celoti zadostilo zahtevi po poštenem kontradiktornem postopku.

8. Končno ni utemeljeno niti pritožbeno nasprotovanje stroškovni odločitvi, ki jo vsebuje izpodbijani sklep. Potni stroški pooblaščenke nasprotnega udeleženca brez dvoma sodijo med potrebne izdatke (prvi odstavek 155. člena ZPP), čeprav ima pooblaščenka svojo pisarno izven območja sodišča, pri katerem je tekel postopek. Prvenstveno je treba upoštevati strankino pravico do proste izbire odvetnika. Nasprotnemu udeležencu ni mogoče očitati, da je to pravico zlorabil. Za zastopanje je pooblastil odvetnico v kraju, ki je dovolj blizu sedežu sodišča, in tudi znesek kilometrine je sorazmerno nizek, saj predstavlja le 18% celotnih stroškov nasprotnega udeleženca. Predlagateljica mu mora zato povrniti tudi ta izdatek (104. člen ZNP).

9. Pritožbeni razlogi po navedenem niso podani, ne tisti, ki jih je uveljavljala predlagateljica, in ne tisti, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti. Pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 155, 155/1, 254, 254/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
09.10.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIyMDcw