VSL Sklep II Cp 396/2018

Jedro

Ker je prvostopenjsko sodišče v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, bi imel toženec pritožbeni pravovarstveni interes le v primeru, če bi izkazal, da je z odločitvijo sodišča kljub temu konkretno in neposredno oškodovan.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice v delu, kjer je zahtevala od toženca plačilo zneskov 12,00 EUR, 122,40 EUR, 1.680,00 EUR, 600,00 EUR, 24,60 EUR, 33,60 EUR, 277,20 EUR, 50,68 EUR in 148,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter še zakonske zamudne obresti od zneskov 6.400,00 EUR, 61,20 EUR, 410,00 EUR in 600,00 EUR za obdobje, opredeljeno v I. točki izreka sodbe. V II. točki izreka sodbe pa je ugotovilo, da je na dan 19. 10. 2012 obstajala terjatev tožeče stranke do tožene stranke za plačilo 6.400,00 EUR, 61,20 EUR, 410,00 EUR in 600,00 EUR ter da je na ta dan obstajala terjatev tožene stranke do tožeče stranke za plačilo 7.471,20 EUR. Zaradi pobota terjatve tožeče stranke s terjatvijo tožene stranke je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji mora tožena stranka plačati 6.400,00 EUR, 61,20 EUR, 410,00 EUR in 600,00 EUR, vse navedeno z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 10. 2012 dalje do plačila.

2. Toženec se zoper sodbo pritožuje in sicer zoper odločitev v II/1 in II/2 točki izreka ter predlaga takšno spremembo sodbe, da se ugotovi na dan 19. 10. 2012 obstoj terjatve tožeče stranke za plačilo 1.200,00 EUR provizije, kar pa je več od tega, pa naj se tožeči stranki ne ugodi. V pritožbi navaja in opisuje okoliščine, v katerih je po njegovem prišlo do sklenitve pogodbe 11. 8. 2010 med tožnico in J. P. in trdi, da je bila edina kavza te pogodbe njegovo oškodovanje, ne pa prodaja nepremičnine. Ne strinja se z argumenti sodišča, da je tožnica upravičena do povrnitve zneskov za plačilo davkov od prodaje nepremičnine, za overitev pogodbe, za stroške sodnega depozita in provizijo. Podrobno izpodbija zaključek sodišča, da naj bi bila sklenjena le ena kupoprodajna pogodba z dne 11. 8. 2010 za parc. št. 1673/1 k. o. X. Meni, da je šlo za dve različni pogodbi in ne le za pravopisni popravek pri vložni številki parcele.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Po določbi četrtega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožba ni dovoljena med ostalim v primeru, če pritožnik ni imel pravnega interesa zanjo. Pravni interes za pritožbo je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. Pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist¹.

5. Iz izreka izpodbijane sodbe izhaja, da je prvostopenjsko sodišče tožbeni zahtevek tožnice v celoti zavrnilo, delno zaradi neutemeljenosti zahtevka, delno (za znesek 7.471,20 EUR) pa zaradi pobotanja s terjatvijo tožene stranke. O stroških postopka ni odločalo, ker toženec povrnitve pravdnih stroškov ni zahteval. Ker je torej prvostopenjsko sodišče v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, bi imel toženec pritožbeni pravovarstveni interes le v primeru, če bi izkazal, da je z odločitvijo sodišča kljub temu konkretno in neposredno oškodovan. Iz pritožbenih trditev takšne okoliščine ne izhajajo in tudi pritožbeno sodišče samo jih ne vidi. Tudi širše, z vidika celotnega postopka in ob upoštevanju, da je del zahtevka tožnice zavrnjen na podlagi pobotnega ugovora, zaradi pobotanja toženčeve terjatve s tožničino, ni razvidno, v čem bi imel toženec pritožbeni interes za izpodbijanje odločitve prvostopenjskega sodišča. V tem širšem pogledu bi morda imel toženec pravovarstveni interes zgolj v primeru, če bi izkazal, da bi bil, zaradi ugotovljene terjatve tožeče stranke in pobotanja, upravičen do uveljavljanja svoje terjatve v nižjem znesku. Vendar iz ugotovitev sodbe o teku drugih sodnih postopkov med pravdnima strankama in podatkov spisa ne izhaja, da bi imel toženec zoper tožnico zahtevek na plačilo terjatve, ki jo je uveljavljal v obravnavani zadevi v pobot terjatvi tožnice (t. j. za premalo plačano kupnino na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 11. 8. 2010 v znesku 120.000,00 EUR). S pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Kranju I P 645/2010 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1942/2014 in s sklepom VS RS II Ips 81/2015 je bil v celoti zavrnjen tožbeni zahtevek tožnika na ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe ter plačilo odškodnine 260.000,00 EUR. S pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2240/2011 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2626/2015 pa je bil v celoti zavrnjen tudi njegov tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ter razdrtje pogodbe o plačilu kupnine z dne 25. 8. 2009. Navedeno torej pomeni, da se tožnikov položaj glede uveljavljanja njegovih terjatev ne le v tem postopku, pač pa tudi širše, v ničemer ne more izboljšati, tudi če bi pritožbeno sodišče vsebinsko obravnavalo njegovo pritožbo.

6. Zato je pritožbeno sodišče, ker ni izkazal pravnega interesa, toženčevo pritožbo zavrglo na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP.

-------------------------------
¹ Več o tem Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, III. knjiga, komentar k 343. členu.

Datum zadnje spremembe:

05.10.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep I Up 72/2018
• VSC sklep Cp 483/2016
• VSC Sodba in sklep Cp 197/2020