<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep VII Kp 47902/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:VII.KP.47902.2017
Evidenčna številka:VSL00015411
Datum odločbe:13.09.2018
Senat, sodnik posameznik:Stanka Živič (preds.), Tatjana Merčun (poroč.), Milan Štrukelj
Področje:KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:pregled spisa - pravica do pregleda in prepisovanja spisa - zaslišanje oškodovanca

Jedro

Prošnja pooblaščenke oškodovanke za pregled spisa se zavrne, dokler oškodovanka ne bo zaslišana kot priča oziroma ne bo ugotovljeno, da njeno zaslišanje ni potrebno.

Izrek

Pritožba pooblaščencev oškodovanke se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom na podlagi tretjega odstavka 59. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) prošnjo pooblaščencev oškodovanke A. A. z dne 4. 7. 2018 za pregled spisa Okrajnega sodišča v Ljubljani IV K 47902/2017 zavrnilo, dokler oškodovanka ne bo zaslišana kot priča oz. ne bo ugotovljeno, da njeno zaslišanje ni potrebno.

2. Zoper sklep sta se pritožila pooblaščenca oškodovanke in predlagala razveljavitev sklepa ter dovolitev pregleda spisa oškodovanki.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Med najpomembnejšimi pravicami, ki jih ima oškodovanec, ki ni stranka v kazenskem postopku, je pravica, da lahko predlaga izvedbo posameznih dokazov, uveljavlja premoženjskopravni zahtevek in prevzame pregon zoper obdolženca, če je državni tožilec odstopil od njega.

5. Na glavni obravnavi ima oškodovanec pravico predlagati dokaze, postavljati obdolžencu, pričam in izvedencem vprašanja, dajati pripombe in pojasnila glede njihovih izpovedb ter dajati druge izjave in postavljati druge predloge (drugi odstavek 59. člena ZKP). Oškodovanec, oškodovanec kot tožilec in zasebni tožilec imajo pravico pregledovati spise in si ogledati dokazne predmete, vendar pa sme sodišče oškodovancu odreči pregled spisov, dokler ni zaslišan kot priča (tretji odstavek 59. člena ZKP).

6. V obravnavanem primeru se razpisani predobravnavni narok ni opravil in sodišče se je po podatkih spisa odločilo, da bo razpisalo glavno obravnavo. Podatki spisa potrjujejo, da oškodovanka A. A. še ni bila zaslišana kot priča, da njeno zaslišanje v obtožnem aktu ni bilo predlagano in tudi nobena od strank tega kazenskega postopka tega še ni predlagala niti v fazi, ko so se opravljala posamezna preiskovalna dejanja. Ker bo razpisana in izvedena glavna obravnava, na katero bo oškodovanka vabljena, vsekakor pa tudi njena pooblaščenca, pomeni, da oškodovanki z izpodbijano odločitvijo, ki je stvar diskrecijske presoje sodnika, oškodovanki niso bile kršene nobene njene pravice, ki jih ima v kazenskem postopku na glavni obravnavi. Zakon dopušča, da se oškodovancu sme odreči pregled spisa, dokler ni zaslišan kot priča in v obravnavanem primeru oškodovanka še ni bila zaslišana. V praksi se ne dovoli pregled spisov praviloma zaradi preprečitve, da bi oškodovanec svojo izpovedbo prilagodil podatkom, za katere bi izvedel s pregledov spisov.

7. Pritožbeno sodišče se z izpodbijano odločitvijo strinja glede na fazo kazenskega postopka in iz razlogov, ki jih navaja sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ter zavrača pritožbene trditve, da je sodišče nezakonito in protiustavno odreklo oškodovanki pravico, da se pred začetkom glavne obravnave seznani z vsebino kazenskega spisa, zlasti obtožnega predloga ter predloženih dokazov. Oškodovanka bo zaslišana na glavni obravnavi, če bo katera od strank to predlagala, ali če bo sodišče ocenilo, da je za razjasnitev stvari potrebno njeno zaslišanje. Za priče, med katere sodi seveda tudi oškodovanec, se vabijo osebe, za katere je verjetno, da bi mogle kaj povedati o kaznivem dejanju in storilcu in o drugih pomembnih okoliščinah. Ob upoštevanju, da je zaslišanje priče po 241. členu ZKP sestavljeno iz prostega pripovedovanja priče in postavljanja vprašanj priči in je pri tem pomembno tudi, ali priča izpoveduje o tem, kar ji je znano iz lastnega zaznavanja ali iz drugih virov, ker gre za okoliščino, ki je pomembno za presojo verodostojnosti izpovedbe priče, je tudi po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru in glede na fazo postopka odločitev sodišča prve stopnje pravilna in tudi zakonita. Potrebno je preprečiti, da bi oškodovanec kot priča svojo izpovedbo prilagodil podatkom, za katere bi izvedel med predmetnim pregledom, določba tretjega odstavka 59. člena ZKP pa velja tudi za oškodovančevega pooblaščenca, ki po 65. členu ZKP lahko izvršuje le pravico oškodovanca, seveda v okviru pooblastil, ki jih ima oškodovanec.

8. Da je izpodbijana odločitev pravilna je možno sklepati tudi iz pritožbene navedbe, da se oškodovanka brez predhodnega vpogleda v spis ne more kvalitetno pripraviti na glavno obravnavo, in tudi iz razloga, ker oškodovanka na glavno obravnavo, ki še ni bila razpisana, sploh še ni bila vabljena in nihče njenega zaslišanja v tej fazi še ni predlagal, nikakor pa ni ovirana pri uveljavitvi premoženjsko pravnega zahtevka, vse ostale pravice, ki jih ima kot oškodovanka v kazenskem postopku, pa bo ta lahko uveljavljala po svojem zaslišanju.

9. Pooblaščenca s pritožbo opozarjata na odločbo Ustavnega sodišča Up 320/14-32, U-I-5/17-11 z dne 14. 9. 2017, ki v konkretnem primeru v zvezi s konkretnim izpodbijanim sklepom ni merodajna. Izpodbijani sklep se nanaša na odrek pregleda spisa, ker oškodovanka v tem kazenskem postopku še ni bila zaslišana. Citirana ustavna odločba pa se nanaša na ugotovitev protiustavnosti četrtega odstavka 367. člena ZKP, ki ureja pravico oškodovanca vložiti pritožbo zoper sodbo kazenskega sodišča prve stopnje. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo pooblaščencev zavrnilo kot neutemeljeno.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 59, 59/1, 59/2, 59/3, 65

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
05.10.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIyMDM3