<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba I Cp 341/2018

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CP.341.2018
Evidenčna številka:VSL00013971
Datum odločbe:01.08.2018
Senat, sodnik posameznik:Mojca Hribernik
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
Institut:začetek teka zakonskih zamudnih obresti - zavarovalna pogodba - obveznost zavarovalnice - izplačilo odškodnine ali dogovorjene zavarovalne vsote - rok za izplačilo - čas, potreben zavarovalnici za ugotovitev obstoja obveznosti - zamuda pri izpolnitvi obveznosti - dolžniška zamuda

Jedro

Rok, v katerem je bila toženka dolžna tožniku plačati vtoževani znesek, dogovorjen z zavarovalno pogodbo, se je iztekel 23. 6. 2015. Toženka je skladno s prvim odstavkom 299. člena OZ in prvim odstavkom 378. člena OZ prišla v dolžniško zamudo s 24. 6. 2015 in je to datum od katerega tožniku dolguje tudi zakonske zamudne obresti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna tožeči stranki (v nadaljevanju tožnik) v 8-dnevnem roku plačati znesek 1.680,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 6. 2015 dalje do plačila (I. točka izreka), v preostalem, t. j. glede plačila zakonskih zamudnih obresti od zneska 1.680,00 EUR od 9. 6. 2015 do 23. 6. 2015, pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Toženki je naložilo v plačilo tožnikove pravdne stroške v znesku 679,06 EUR, v primeru zamude s plačilom s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se v ugodilnem delu, ki se nanaša na začetek teka zamudnih obresti od prisojene glavnice in na stroške, iz razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pritožuje toženka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da jo spremeni tako, da zavrne tožbeni zahtevek v obrestnem delu še za čas od 24. 6. 2015 do 13. 9. 2016 ter tožniku naloži povrnitev toženkinih prvostopenjskih in pritožbenih pravdnih stroškov. Navaja, da je prejela popolno dokumentacijo šele s tožnikovo vlogo z dne 30. 8. 2016. Upoštevaje 943. člen Obligacijskega zakonika (OZ) je tako v zamudi od 14. 9. 2016, zato tožbeni zahtevek v obrestnem delu pred tem dnem ni utemeljen. Napačna je ugotovitev sodišča, da toženka ni nasprotovala tožnikovi trditvi, da je bil v bolniškem staležu od 20. 5. 2014 do 15. 11. 2014. Bila je sicer seznanjena s tem dejstvom, vendar ga tožnik ni tudi dokazal. Dokazno breme je na zavarovancu, ki mora predložiti zahtevano dokumentacijo iz drugega odstavka 14. člena toženkinih splošnih pogojev SPNZ 2012. Zahtevku je med drugim potrebno predložiti bolniške liste za čas upravičene odsotnosti z dela, česar pa tožnik ni storil. Zato toženka ni mogla z gotovostjo ugotoviti, da je nastal zavarovalni primer. Večkrat je brezuspešno zahtevala dopolnitev dokumentacije, do predložitve zahtevane dokumentacije 30. 8. 2016 pa je zahtevek štela za neutemeljen. Zato je zmotna ugotovitev sodišča, da ni nasprotovala dejstvu o tožnikovem bolniškem staležu. Sodišče je tudi napačno uporabilo materialno pravo - toženkine splošne pogoje in OZ. Nelogična je razlaga sodišča, da splošni pogoji nikjer ne določajo, da je toženka prosta obveznosti, če ji zavarovanec ne predloži zahtevanih listin. Splošni pogoji določajo, kdaj se šteje, da je zavarovalni primer nastal in kakšna dokazila je treba predložiti, da je to dejstvo dokazano. Šlo je za prostovoljno sklenitev pogodbe, tožnik je bil s splošnimi pogoji vnaprej seznanjen in se je s podpisom pogodbe z njimi strinjal. Sodišče napačno šteje določbo 14. člena SPNZ 2012 za nično. Temelj za izplačilo dnevnega nadomestila je bolniški list, ki ga izda osebni zdravnik in ne odločba ZZZS. V praksi se dogaja, da se bolniški listi in odločbe ne ujemajo, ker npr. zavarovanec skrajša bolniški stalež, ki ga odobri ZZZS ali med staležem ostane brez zaposlitve. Zato je v splošne pogoje umestila zahtevo po preložitvi obeh listin. Zmotna je ugotovitev sodišča, da listine v drugem odstavku 14. člena SPNZ 2012 niso taksativno naštete. Med alinejami je vezava „in“. Predmetna tožba je preuranjena in nepotrebna, ker je toženka šele s predložitvijo listin iz vloge z dne 30. 8. 2016 razpolagala z vso potrebno dokumentacijo oziroma je tožnik izkazal nastanek zavarovalnega primera. Sodišče se ne ukvarja z vprašanjem, kdaj je bil tožnik dolžan predložiti zahtevano dokumentacijo oziroma ali je toženka imela vso dokumentacijo v času vložitve tožbe. Toženkina pozicija se ne sme poslabšati zato, ker je tožnik v pravdnem postopku končno le predložil listine. Ob dejstvu, da je bila tožba vložena preuranjeno, bi ji moral tožnik povrniti vse njene pravdne stroške. Če bi pravočasno predložil dokumentacijo, tožba ne bi bila potrebna in stroški ne bi nastali.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev, s stroškovno posledico.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet pritožbene presoje je odločitev o tožbenem zahtevku, ki se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR, zato predmetni pravdni postopek teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (443. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Sodba v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP), torej je uveljavljani pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja nedovoljen.

6. Pritožnica (v bistvenem) izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o začetku teka zakonskih zamudnih obresti (vztraja, da je potrebno dokumentacijo prejela šele tekom tega postopka in je šele po tem lahko prišla v dolžniško zamudo). Sodišče prve stopnje je pri odločitvi v navedenem delu pravilno upoštevalo materialnopravne določbe 943. člena OZ in določila toženkinih splošnih pogojev (SPNZ 2012), ki oboji zavezujejo pravdni stranki kot pogodbeni stranki zavarovalne pogodbe.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženka že 9. 6. 2015 razpolagala (med drugim) z odločbami o tožnikovi začasni nezmožnosti za delo ZZZS (A10 - A13) in s kopijo tožnikovega zdravstvenega kartona (A20). Ta dokumentacija je bila po tožnikovih trditvah (ki jim je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo) zadostna podlaga za ugotovitev temelja in višine vtoževane obveznosti. Pritožbeno sodišče pritrjuje pojasnilu sodišča prve stopnje, da toženka v postopku na prvi stopnji dejstvu, da je moč že na podlagi navedene dokumentacije sprejeti omenjene ugotovitve, ki so podlaga za izplačilo dogovorjene pogodbene obveznosti, ni obrazloženo nasprotovala, kar skladno z domnevo iz drugega odstavka 214. člena ZPP pomeni, da izpostavljeno dejstvo priznava in ga je sodišče prve stopnje vzelo kot izkazano. S pritožbenim stališčem, da nasproten zaključek izhaja (že) iz dejstva toženkinega predpravdnega pozivanja tožnika na dopolnitev, se sodišče druge stopnje ne more strinjati že zato, ker bi bilo takšno (posplošeno) sklepanje sodišča v nasprotju z razpravnim načelom. Pritožbena pojasnjevanja v smeri, da toženkina zahteva po predložitvi dodatne dokumentacije (bolniških listov) temelji na dejstvu, da se v praksi pogosto dogaja, da se bolniški listi in odločbe ne ujemajo (ker npr. zavarovanec skrajša bolniški stalež, ki mu ga odobri ZZZS), pa je označiti kot nedovoljeno pritožbeno novoto (337. člen ZPP), ki je pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati. Dodati gre, da mora sodišče v okviru presoje veljavnosti določb (splošnih pogojev1) izhajati (tudi) iz namena le - teh, čemur je izpodbijana sodba zadostila. Sodba sodišča prve stopnje v tem delu (pravilno) izhaja iz (pravočasno podanih) navedb in ugovorov strank ter je zadostno in ustrezno obrazložena.

8. Upoštevaje navedena dejstva in zgoraj opredeljeno materialno pravo se je rok, v katerem je bila toženka dolžna tožniku plačati vtoževani znesek, dogovorjen z zavarovalno pogodbo, iztekel dne 23. 6. 2015, kot je to pravilno določilo sodišče prve stopnje. Drži, da je toženka skladno s prvim odstavkom 299. člena OZ in prvim odstavkom 378. člena OZ prišla v dolžniško zamudo z dnem 24. 6. 2015 in da je to datum od katerega tožniku dolguje tudi zakonske zamudne obresti, vse pritožbene navedbe v nasprotni smeri pa niso utemeljene.

9. Odločitev sodišča prve stopnje se je torej glede odločitve o začetku teka zakonskih zamudnih obresti izkazala za pravilno že iz navedenih razlogov. Glede na obrazloženo so tako nerelavantni: stališče sodišča prve stopnje iz 12. točke obrazložitve o tem, da splošni pogoji toženke ne razbremenjujejo obveznosti, če zavarovanec ne predloži zahtevanih listin, dejstvo o prostovoljnosti sklenitve predmetne zavarovalne pogodbe ter dejstvo o (ne)pravilnost stališča sodišča prve stopnje o taksativnosti alinej v drugem odstavku 14. člena SPNZ 2012, zato se pritožbeno sodišče do ugovorov v tej smeri ni posebej opredeljevalo. Iz v sodbi sprejetih stališč jasno izhaja, da se je sodišče prve stopnje opredelilo do toženkinega ugovora glede preuranjenosti tožbe, zato so pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene.

10. Posledično je pritožba neutemeljena tudi v delu, v katerem toženka izpodbija odločitev glede pravdnih stroškov, saj so bili glede na pojasnjeno tožba oziroma z njo povezani stroški potrebni.

11. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP). Toženka, glede na to da s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Odgovor na pritožbo ni prispeval k odločitvi, zato ta strošek nosi tožnik sam (prvi odstavek 155. člen ZPP v zvezi s 165. členom ZPP). O pritožbi zoper sodbo je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica.

-------------------------------
1 V konkretnem primeru določb 14. člena SPNZ 2012.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 299, 299/1, 378, 378/1, 943

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
05.10.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIyMDM0