VSL Sklep IV Cp 979/2018

Jedro

Tožnica svojo legitimacijo za vložitev tožbe na razveljavitev zakonske zveze gradi na trditvi, da ima po pokojniku dedno pravico. Pravno korist od tega, da se zakonska zveza razveljavi in s tem aktivno legitimacijo v tem sporu bi tožnica imela, če bi dokazala obstoj izvenzakonske skupnosti z zapustnikom. Šele obstoj izvenzakonske skupnosti s pokojnikom v času njegove smrti bi tožnici omogočil priznanje dedne pravice po zapustniku in s tem utemeljitev neposredne pravne koristi, da se zakonska zveza med pokojnikom in toženko razveljavi.

Za presojo obstoja zunajzakonske skupnosti sodna praksa in pravna teorija štejeta kot pogoje skupno gospodinjstvo, ekonomsko skupnost ter notornost njune skupnosti. Ker gre za skupnost moškega in ženske, ki ni pravno sklenjena kot zakonska zveza, so kriteriji ugotavljanja njenega obstoja strožji. Konstitutivni element zunajzakonske skupnosti v smislu drugega odstavka 10. člena ZD je torej (tudi) dalj časa trajajoča življenjska skupnost partnerjev. Če te ni – to je če partnerja ne živita skupaj – ni zunajzakonske skupnosti v pomenu navedene določbe. Možnost spregleda pogoja skupnega življenja je zgolj izjemna – če za ločeno življenje obstajajo objektivni razlogi, torej razlogi, na katere partnerja nista mogla vplivati (študij ali zaposlitev v drugem kraju ali državi, varovanje bližnjih sorodnikov, nasilna ločenost partnerjev, zdravstveni ali starostni razlogi). Že samo dejstvo, da pokojni in tožnica nista živela skupaj, čeprav za to tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni bilo nobenih očitnih objektivnih ovir, obstoj zunajzakonske skupnosti izključuje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v višini 248,88 EUR, v roku 15 dni od vročitve sklepa sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku izpolnitvenega roka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbeni zahtevek, pravilno tožbo, na razveljavitev zakonske zveze, ki sta jo dne 30. 6. 2015 v Splošni bolnišnici .... sklenila toženka in pokojni M. D. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da tožnica nima upravičenja zahtevati razveljavitev zakonske zveze, ker ne sodi v krog oseb, ki imajo takšno upravičenje na podlagi 36. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih¹.

2. Zoper takšno odločitev se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku² pritožuje tožnica. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Navaja, da je pravni interes tožnice na razveljavitev zakonske zveze izkazan s pravnomočnim napotitvenim sklepom zapuščinskega sodišča. Opozarja, da sodišče v postopku na prvi stopnji ni izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem priče A. A. (zapustnikove sestre). Zaključek sodišča, da naj bi iz tožbe A. A. izhajalo, da niti zapustnikovi ožji družinski člani tožnice niso dojemali kot zapustnikove partnerice, temveč kot prijateljico, ne drži, še več, zaključek sodišča je v nasprotju s pisnimi navedbami A. A., ki je v dopisu sodišču z dne 27. 12. 2016 zapisala, da je bil pokojni M. D. tako pred sklenitvijo zakonske zveze kot tudi po njej s tožnico v izvenzakonski zvezi. Tožnica je tudi pojasnila razloge, zakaj z zapustnikom nista živela skupaj, zato je nepravilen zaključek sodišča, da je izključen obstoj zunajzakonske skupnosti, ker tožnica in zapustnik nista živela v skupnem gospodinjstvu. Tudi glede pogoja obstoja ekonomske skupnosti je sodišče napačno presodilo dejansko stanje. Vez toženke z zapustnikom je bila predvsem ekonomske narave, medtem ko je bila na drugi strani vez tožnice z zapustnikom predvsem ljubezenske in čustvene narave. Sodišče je tudi nepravilno toženki priznalo stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo z dne 5. 7. 2017, saj z odgovorom ni v ničemer prispevala k odločitvi sodišča.

3. Toženka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče dokaznih predlogov, ki jih je pritožnica podala v vlogah z dne 24. 7. 2018 in 21. 5. 2018, to je po izteku pritožbenega roka, ni upoštevalo, saj se pravnomočnost nanje ne nanaša. Tožnica jih bo lahko uveljavljala le z obnovo postopka.

6. Pritožbenega očitka v zvezi z neizvedbo predlaganega dokaza z zaslišanjem priče A. A. sodišče druge stopnje ne more upoštevati. Da navedenega dokaza ne bo izvedlo, je sodišče prve stopnje odločilo s sklepom, ki ga je sprejelo na naroku 2. 2. 2018 (ko je kot nepotrebne zavrnilo vse predlagane in še neizvedene dokaze). Opustitev izvedbe dokaza je procesna kršitev relativnega značaja iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 213. členom ZPP, ki bi jo glede na določbo prvega odstavka 286.b člena ZPP tožnica morala uveljavljati takoj, ko je bilo mogoče, torej na samem naroku, na katerem je sodišče njen dokazni predlog zavrnilo. Ker v pritožbi ne navaja, zakaj tega brez svoje krivde ni mogla storiti, se obravnavani očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka ne more upoštevati (286.b člen ZPP).

7. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema ugotovitve in obrazložitev prvega sodišča ter se v izogib ponavljanju nanje sklicuje in glede na pritožbene navedbe le še dodaja.

8. Tožnica je tožbeni zahtevek na razveljavitev zakonske zveze oprla na določbo 35. člena ZZZDR, ker toženka zakonske zveze ni sklenila z namenom skupnega življenja, in na določbo 19. člena ZZZDR, ker je bil zapustnik v času sklenitve zakonske zveze nerazsoden.

9. Pravica tožbe na razveljavitev zakonske zveze, sklenjene v nasprotju, med drugim, z določbami 16. in 35. člena ZZZDR pripada zakoncema in vsem tistim, ki imajo neposredno pravno korist od tega, da se zakonska zveza razveljavi (36. člen ZZZDR).

10. Tožnica svojo legitimacijo za vložitev tožbe gradi na trditvi, da ima po pokojniku dedno pravico. Pravno korist od tega, da se zakonska zveza razveljavi in s tem aktivno legitimacijo v tem sporu bi tožnica imela, če bi dokazala obstoj izvenzakonske skupnosti z zapustnikom. Šele obstoj izvenzakonske skupnosti s pokojnikom v času njegove smrti bi tožnici omogočil priznanje dedne pravice po zapustniku in s tem utemeljitev neposredne pravne koristi, da se zakonska zveza med pokojnikom in toženko razveljavi.

11. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje, da izvedeni dokazi niti s stopnjo verjetnosti zaključka o obstoju izvenzakonske skupnosti tožnice s pokojnikom ne omogočajo. Za sprejem navedene odločitve je sodišče prve stopnje imelo vso oporo v ugotovljenem dejanskem stanju, ki ga je popolno ugotovilo in izvedene dokaze pravilno ocenilo. Pravilno je sodišče prve stopnje navedlo, da za presojo obstoja zunajzakonske skupnosti sodna praksa in pravna teorija štejeta kot pogoje skupno gospodinjstvo, ekonomsko skupnost ter notornost njune skupnosti. Ker gre za skupnost moškega in ženske, ki ni pravno sklenjena kot zakonska zveza, so kriteriji ugotavljanja njenega obstoja strožji. Konstitutivni element zunajzakonske skupnosti v smislu drugega odstavka 10. člena ZD je torej (tudi) dalj časa trajajoča življenjska skupnost partnerjev. Če te ni – to je če partnerja ne živita skupaj – ni zunajzakonske skupnosti v pomenu navedene določbe. Možnost spregleda pogoja skupnega življenja je zgolj izjemna – če za ločeno življenje obstajajo objektivni razlogi, torej razlogi, na katere partnerja nista mogla vplivati (študij ali zaposlitev v drugem kraju ali državi, varovanje bližnjih sorodnikov, nasilna ločenost partnerjev, zdravstveni ali starostni razlogi)³. Že samo dejstvo, da pokojni M. D. in tožnica nista živela skupaj, čeprav za to tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni bilo nobenih očitnih objektivnih ovir, obstoj zunajzakonske skupnosti izključuje. Pravilno je sodišče prve stopnje povzelo tudi listino (prilogo B28), iz katere izhaja, da je zapustnik s tožnico prijateljeval. Dokazni postopek pa je tudi pokazal, da med tožnico in pokojnikom ni bilo niti ekonomske skupnosti niti ni bilo v njunem razmerju prepoznati elementov notornosti. Kot je že lepo pojasnilo tožnici sodišče prve stopnje, čustvena navezanost zapustnika na tožnico ne more biti edini pogoj za obstoj njune izvenzakonske skupnosti. Obstajati mora volja in želja obeh partnerjev za trajno vzajemno zadovoljevanje tako čustvenih kot socialnih in ekonomskih potreb obeh.

12. Tožnica torej obstoja izvenzakonske skupnosti z zapustnikom ni dokazala, s tem pa tudi ne pričakovane dedne pravice po zapustniku, zaradi česar pravne koristi od tega, da se zakonska zveza razveljavi nima, s tem pa tudi ni podana njena aktivna legitimacija. Napotitveni sklep zapuščinskega sodišča tožnici ne podeljuje aktivne legitimacije za vložitev te tožbe. Z napotitvenim sklepom nepravdnega sodišča se namreč izkazuje pravni interes izključno za uveljavljanje ugotovitvene tožbe (drugi odstavek 181 člena ZPP).

13. Pravilna je tudi stroškovna odločitev prvega sodišča. Prvo sodišče je toženki utemeljeno na podlagi tar. št. 21/I Odvetniške tarife priznalo strošek odgovora na pritožbo.

14. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

15. Zaradi neuspeha s pritožbo tožnica trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP), toženki pa mora povrniti njene stroške odgovora na pritožbo v višini, ki obsega nagrado za odgovor na pritožbo 200 točk, materialne izdatke 2% in 22 % DDV.

-------------------------------
¹ V nadaljevanju ZZZDR
² V nadaljevanju ZPP
³ Primerjaj VS RS II Ips 148/2009

Datum zadnje spremembe:

05.10.2018

Podobni dokumenti:

• VSM sodba I Cp 1294/2013
• VSL Sklep I Cp 2439/2017
• VSL sodba I Cpg 477/2016