VSL Sodba II Cp 874/2018

Jedro

Toženi stranki je bilo odobreno obročno plačilo dolga za leto 2015 v treh mesečnih obrokih po 108,00 EUR, z zapadlostjo 15. 5. 2016, 15. 6. 2016 in 15. 7. 2016. Med pravdnima strankama je nesporno, da tožena stranka niti v teh rokih (in ne kasneje) dolga ni poravnala. Da je tožeča stranka upravičena do plačila tudi tega dela terjatve, tako ne more biti sporno. Z odobritvijo odloga terjatev ni pridobila drugačne pravne podlage.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kamniku VL 39132/2017 z dne 8. 5. 2017 v veljavi v prvem odstavku izreka zaradi plačila še za 324,00 EUR (1) z zakonskimi zamudnimi obresti od zneska 108,00 EUR od 16. 5. 2016 dalje, od zneska 108,00 EUR od 16. 6. 2016 dalje, od zneska 108,00 EUR od 16. 7. 2016 dalje, za znesek 27,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 6. 2016 dalje ter v tretjem odstavku izreka zaradi plačila izvršilnih stroškov še za znesek 37,00 EUR (2) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 5. 2017 dalje do plačila, tožena stranka pa je dolžna tožeči stranki povrniti nadaljnje stroške tega postopka skupaj v znesku 108,00 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi;

sicer se pritožba zavrne, kakor tudi v celoti pritožba tožene stranke, in se sodba v nespremenjenem delu potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pritožbene pravdne stroške v znesku 102,00 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kamniku VL 39132/2017 z dne 8. 5. 2017 ostane v veljavi v prvem odstavku izreka zaradi plačila 324,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obresti od zneska 27,00 EUR od 16. 2. 2016 dalje do plačila, od zneska 27,00 EUR od 16. 3. 2016 dalje do plačila, od zneska 27,00 EUR od 16. 4. 2016 dalje do plačila, od zneska 27,00 EUR od 16. 5. 2016 dalje do plačila, od zneska 27,00 EUR od 16. 7. 2016 dalje do plačila, od zneska 27,00 EUR od 16. 8. 2016 dalje do plačila, od zneska 27,00 EUR od 16. 9. 2016 dalje do plačila, od zneska 27,00 EUR od 16. 10. 2017 dalje do plačila, od zneska 27,00 EUR od 16. 11. 2016 dalje do plačila, od zneska 27.00 EUR od 16. 12. 2016 dalje do plačila, od zneska 27,00 EUR od 16. 1. 2017, ter v 3. odst. izreka zaradi plačila izvršilnih stroškov v znesku 37,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 5. 2017 dalje do plačila. V preostalem delu je sklep o izvršbi razveljavilo, tožbeni zahtevek pa zavrnilo.

2. Zoper sodbo sta pravdni stranki vložili pravočasni pritožbi.

3. Tožeča stranka se pritožuje zoper zavrnilni del sodbe, brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov in smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo ustrezno spremeni. Ne razume, zakaj je sodišče zavrnilo celoten zahtevek za plačilo članarine za leto 2015 v znesku 324,00 EUR, saj je med strankama nesporen. S sklepom z dne 19. 4. 2016 tožeča stranka tožene stranke ni oprostila plačila članarine za leto 2015, temveč ji je odobrila le obročno poplačilo zapadlega dolga. Kvečjemu bi sodišče delno lahko zavrnilo zahtevane obresti. V izreku sodbe je sodišče izpustilo znesek članarine za maj 2016, torej znesek 27,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 6. 2016 dalje. Pri odločitvi glede stroškov sodišče ni upoštevalo stroškov po predlogu za izvršbo v znesku 74,00 EUR.

4. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Izpostavlja, da se tožbeni zahtevek glasi na plačilo posameznih računov, ki pa mu zaradi sklepa o odlogu plačila obveznosti ni mogoče ugoditi, saj se je spremenila podlaga obveznosti.

5. Tožena stranka je vložila pritožbo zoper ugodilni del sodbe zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka, v posledici pa tudi zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da sklep o izvršbi razveljavi v celoti ter tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podredno pa sodbo v ugodilnem delu razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da ji je tožeča stranka odobrila odlog plačila zapadlih obveznosti zaradi slabega finančnega stanja. To pomeni, da obveznost iz naslova mesečnih članarin od januarja 2016 do januarja 2017 sploh še ni zapadla. Tožeča stranka navedbe o odlogu plačila ni prerekala. V zvezi z odlogom zapadlih obveznosti je pritožnica predlagala dokaz z zaslišanjem svojega zakonitega zastopnika, ki pa ga sodišče ni izvedlo, temveč ga zgolj pavšalno zavrnilo kot nepotrebnega. S tem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ker se do navedb glede odloga plačila zapadlih obveznosti sodišče sploh ni opredelilo, pa je zagrešilo tudi absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 339. člena ZPP.

6. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

7. Pritožba tožeče stranke je delno utemeljena, pritožba tožene stranke je neutemeljena.

8. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo članarine za leto 2016, ne pa tudi za leto 2015, ker je bilo toženi stranki s sklepom tožeče stranke z dne 19. 4. 2016 odobreno obročno plačilo dolga za leto 2015 (v višini 324,00 EUR)³. Pri tem pa je spregledalo, da je bilo odobreno obročno plačilo dolga za leto 2015 v treh mesečnih obrokih po 108,00 EUR, z zapadlostjo 15. 5. 2016, 15. 6. 2016 in 15. 7. 2016⁴ in da je med pravdnima strankama nesporno, da tožena stranka niti v teh rokih (in ne kasneje) dolga ni poravnala. Zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke v zvezi s tem, upoštevaje nespornost navedenih dejstev, ni bilo potrebno, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Da je tožeča stranka upravičena do plačila tudi tega dela terjatve, tako ne more biti sporno in so drugačne pritožbene navedbe tožene stranke neutemeljene. Z odobritvijo odloga terjatev tudi ni pridobila drugačne pravne podlage.

9. Ker je tožena stranka s plačilom v zamudi (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika), je tožeča stranka upravičena tudi do zakonskih zamudnih obresti, vendar ne od dneva zapadlosti posameznega računa, temveč od na novo določenih rokov zapadlosti.

10. Utemeljeno je tožeča stranka opozorila tudi, da je nesporno upravičena tudi do plačila članarine za mesec maj 2016 v višini 27,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 6. 2016 dalje.

11. Da je članarino tožena stranka dolžna plačevati ni bilo sporno, niti ne njena višina (Obrtni zakon; Sklepa o določitvi višine in načina plačevanja članarine OZS in OOZ od 1. 1. 2015 oziroma od 1. 1. 2016 dalje).

12. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke delno ugodilo in sodbo ustrezno spremenilo (358. člen ZPP), v preostalem delu pa pritožbo zavrnilo, v celoti pa je zavrnilo tudi pritožbo tožene stranke, ter sodbo v ostalem nespremenjenem delu potrdilo (353. člen ZPP).

13. Glede na spremenjeni uspeh pravdnih strank v postopku, je pritožbeno sodišče še odločilo, da je tožena stranka dolžni tožeči stranki povrniti celotne stroške izvršilnega, kakor tudi pravdnega postopka, saj tožeča stranka ni uspela le z minimalnim delom tožbenega zahtevka (tretji odstavek 154. člena ZPP). Dolžna ji je povrniti tudi stroške pritožbenega postopka in sicer stroške plačila sodne takse za pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP). Drugih stroškov ji sodišče ni priznalo, saj jih tožeča stranka ni z ničemer izkazala.

-------------------------------
¹ Skupaj torej za 648,00 EUR.
² Skupaj torej za 74,00 EUR.
³ Pritožbene trditve tožene stranke, da se sodišče prve stopnje do njenih trditev v zvezi z odlogom ni opredelilo, so tako neutemeljene.
⁴ Glej Sklep upravnega odbora tožeče stranke z dne 19. 4. 2016, priloga A6; pripravljalno vlogo tožene stranke z dne 2. 11. 2017, list. št. 46.

Datum zadnje spremembe:

05.10.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba II Cp 916/2023
• UPRS sodba IV U 65/2015
• Sklep III Ips 90/2001