VSL Sodba IV Cp 591/2018

Jedro

Materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca so pravni pojem, ki mu v dejanskem življenju ustreza vse tisto zavezančevo premoženje, ki po svoji naravi lahko denarno krije stroške za življenjske potrebe otroka, s katerimi se zagotavlja uspešen telesni in duševni razvoj otroka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi v izpodbijanem delu.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo tožencu naložilo plačilo preživnine za polnoletno hčer A. A., roj. ..., in sicer iz naslova že zapadlih mesečnih preživnin od 18. 2. 2016 do dne izdaje sodbe v zneskih, kot so razvidni iz I.a točke izreka sodbe, od izdaje sodbe dalje pa v višini 290 EUR mesečno za tekoči mesec in zapadlostjo prve mesečne preživninske obveznosti 15. 11. 2017, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I.b točka izreka). Kar je zahtevala tožnica več, je sodišče zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec. Navaja, da je sodišče odločilo pristransko, brez upoštevanja dokazov in zmotno ocenilo pridobitne in materialne zmožnosti toženca. Sodišče bi se moralo opreti (le) na uradne podatke. Iz teh izhaja, da so toženčevi prihodki v letu 2015 znašali 6.646,84 EUR, v letu 2016 pa 4.781,46 EUR. Prihodki podjetja A. d.o.o. ne omogočajo redne zaposlitve toženca, kar je v njegovo škodo. Podjetje A., d.o.o., res plačuje najemnino in stanovanjske stroške stanovanja, v katerem živi toženec, vendar druge možnosti toženec nima. Marca 2016 je imel na varčevalnem računu res 20.935 EUR, te pa je za obdobje šestih mesecev posodil C. C. Ni res, da bi to kazalo na toženčevo neverodostojnost. Nakazila v višini 1.000 EUR, ki jih je toženec prejemal, je nakazovala C. C., ki je tožencu obročno vrnila posojilo. Toženec je res občasno od znancev dobil kakšno plačilo za opravljeno delo tudi na roke, teh plačil pa je bilo v obdobju od januarja 2016 do aprila 2017 3.550 EUR. Ta plačila niso stalen vir prihodkov, zato jih ni mogoče šteti med materialne in pridobitne zmožnosti toženca. Ni res, da bi denar s toženčevega varčevalnega računa poniknil. Na njem je bilo aprila 2017 15.021,29 EUR. Toženec za življenjske stroške porabi med 300 in 400 EUR mesečno in se čudi, kako je sodišče v tem videlo pretiravanje, ni pa se mu zdelo pretirano, da tožnica za kozmetiko zapravi 145 EUR mesečno. Toženec je res želel sodišču prikriti izvor priliva 56.000 EUR, gre pa za sredstva, ki jih je leta 2009 iz svojih dolgoletnih prihrankov, pridobljenih izključno iz svojega dela, vložil v vzajemne sklade NLB in jih je marca 2017 dvignil in prenakazal na račun matere. Za omenjeno prikrivanje je tožencu žal, a v taki situaciji ni videl drugega izhoda. Toženec zaradi svoje starosti najverjetneje ne bo uspel dobiti nobene zaposlitve in bo denar nujno potreboval za golo preživetje v letih do morebitne pokojnine. Preprost izračun kaže, da bo za redne stroške v višini 400 EUR mesečno do morebitne starostne pokojnine pri 65 letih zapravil večino privarčevanih sredstev.

Sodišče ni upoštevalo, da ima toženec izvenzakonsko partnerico, s katero biva v skupnem gospodinjstvu in ni zaposlena. Prav tako ni upoštevalo, da ima z njo izvenzakonskega otroka, za katerega trenutno poteka postopek priznanja očetovstva in za katerega mora toženec skrbeti.

Glede na ugotovitve, da znašajo potrebe tožnice 622 EUR mesečno, navaja, da so potrebe stvar življenjskega standarda in navad ter niso stalne in večne. Tudi toženčevi starši mu razen strehe nad glavo in hrane niso omogočili ničesar in si je vse ostale potrebe zagotavljal iz štipendije. Kot vsi najstniki je imel tudi on vse polno želja, a se je sprijaznil z dejstvom, da mu tega starši s prihodki niso mogli omogočiti.

Sodišče je napačno ugotovilo, da znaša toženčeva pridobitna zmožnost 2.300 EUR mesečno. Uradni podatki kažejo, da znaša njegova pridobitna sposobnost za leto 2016 398,45 EUR mesečno. Če temu prištejemo še denar na roke, to znaša 569,28 EUR mesečno. To pomeni, da tožencu ob odmerjeni preživnini za lastno preživetje ostane le 279,28 EUR. Poleg tega je toženec od 1. 10. 2017 prijavljen na Zavodu za zaposlovanje in bo do konca leta 2017 dobival nadomestilo v višini 503,84 EUR. Predlaga, da sodišče določi razumno preživnino v višini do 80 EUR.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca (129. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR) so pravni pojem, ki mu v dejanskem življenju ustreza vse tisto zavezančevo premoženje, ki po svoji naravi lahko denarno krije stroške za življenjske potrebe otroka, s katerimi se zagotavlja uspešen telesni in duševni razvoj otroka (129.a člen ZZZDR).¹

6. Prvostopenjsko sodišče v okviru ugotavljanja pridobitne sposobnosti toženca pravilno ni upoštevalo le njegovih prejemkov, izkazanih iz informativnega izračuna dohodnine za leti 2015 in 2016 in javno dostopnih podatkov o poslovanju podjetja A., d.o.o., za kar se zavzema toženec, ampak je upoštevalo vse njegove dejanske prejemke (torej tudi prejemke na računih, ki jih toženec ima in tudi dodatne dohodke, ki niso razvidni na izvidu prometa na njegovih računih). Ugotovilo je, da toženčevo premoženjsko stanje ne odraža podatkov o njegovi (formalni) zaposlitvi oziroma njegovi nezaposlitvi². Na osebni račun in varčevalni račun je prejel znatna nakazila, ki niso skladne s premoženjskim stanjem, ki ga zatrjuje toženec.

7. Prvostopenjsko sodišče je soočilo toženca z nakazili in namenom, a se je izmikal odgovorom na vprašanja glede nakazil in namena z izgovorom, da se ne spominja, v nadaljevanju izpovedbe pa se je vendarle spomnil, da gre pri nakazilih za vračilo posojila. Sodišče je njegovo izpovedbo ocenilo kot neverodostojno. Na njegovo neverodostojnosti kaže tudi izpovedba njegove matere P. A., ki je iskreno izpovedala, da tožencu nikoli ni izročila večjih zneskov denarja, kaj šele 40.000 EUR, s čimer je v celoti izpodbila toženčeve trditve in izpovedbo o izvoru denarja v višini 56.000 EUR. S tem se je izkazala za popolnoma nelogično tudi njegova trditev, da gre za prihranke, kar ob upoštevanju navedb o toženčevi brezposelnosti oziroma prejemanju minimalne plače ni možno. Sodišče tudi ni verjelo toženčevi izpovedbi o tem, da živi v slabih razmerah, saj je izpovedal, da zase potrebuje 300 - 400 EUR mesečno, od tega 100 EUR za cigarete in 100 EUR za avtomobil, ostalo pa za hrano in podobno. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema ugotovitve in zaključke prvostopenjskega sodišča o preživninski zmožnosti toženca. Ocenilo je, da so te nadpovprečne in nedvomno višje od preživninskih zmožnosti pritožničine matere in da znaša toženčeva pridobitna sposobnost vsaj 2.300 EUR mesečno.

8. Toženčeve pritožbene navedbe o tem, da nima stalnega vira prihodkov in da denar, ki ga ima, potrebuje za lastno preživljanje do morebitne starostne pokojnine, ne predstavljajo argumenta, ki bi ga bilo treba upoštevati glede na ugotovljena sredstva, s katerimi toženec razpolaga. Pri določanju preživnine ne predstavlja nikakršnega kriterija v pritožbi predstavljena primerjava o tem, koliko prihrankov bo ostalo tožencu čez 11 let, ko bi prejel starostno pokojnino.

9. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da sodišče ni upoštevalo, da s tožencem živi tudi njegova izvenzakonska partnerica, ki je brezposelna ter da imata izvenzakonskega otroka³, za katerega mora skrbeti. Toženec ni navedel, niti ni izkazal, da bi imel iz tega naslova kakršnekoli stroške. Ob zaslišanju je na izrecno vprašanje sodnika, če ima poleg stroškov, o katerih je izpovedal, še kakšne druge stroške za preživljanje kakšnega tretjega otroka, je toženec odgovoril, da jih nima (narok 19. 10. 2017, list. št. 114).

10. Sodišče je ugotovilo, da znašajo mesečne potrebe tožnice 622 EUR. Upoštevalo je, da je od oktobra 2016 do novembra 2016 prejemala štipendijo v višini 50 EUR mesečno, od novembra 2016 do septembra 2017 100 EUR mesečno in od oktobra 2017 dalje 130 EUR mesečno. Štelo je, da štipendija delno krije ugotovljene tožničine potrebe, zato znaša preostanek potreb⁴, ki jih morata kriti njena starša od vložitve tožbe pa do oktobra 2016 572 EUR, od novembra 2016 do septembra 2017 522 EUR in od oktobra 2017 dalje 492 EUR (tožeča stranka tega dela sodbe ne izpodbija).

11. Pritožnik ugotovljenih potreb konkretno ne izpodbija. Navaja, da so potrebe stvar navad in standarda. Pritožbeno sodišče sprejema višino ugotovljenih potreb tožnice, še posebej glede na to, da je sodišče od zneska ugotovljenih potreb odštelo znesek štipendije. Ker potrebe dnevno in mesečno variirajo, prav tako cena za zadovoljitev teh potreb in ker je potrebam mogoče zadostiti le v taki meri, kot to omogočajo dohodki staršev, so potrebe ocenjene in ne izračunane. Prvostopenjsko sodišče je vse navedeno upoštevalo, tudi splošno znana dejstva in posebnosti tožnice (na primer očala) in napravilo zaključke, ki jih pritožbeno sodišče sprejema, toženec pa jih konkretizirano ne izpodbija.

12. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje tudi preživninsko breme med oba preživninska zavezanca pravilno razporedilo. Ob upoštevanju, da so preživninske zmožnosti na toženčevi strani bistveno višje kot na strani druge preživninske zavezanke, je razporeditev preživninskega bremena 59 % na toženca in 41 % na tožničino mater ustrezna. Toženec bo s svojim premoženjem in preživninskimi zmožnostmi to preživninsko breme zmogel plačati, ostalo pa mu bo dovolj tudi za njegovo preživljanje ter morebitne druge preživninske obveznosti.

13. Pritožbeno sodišče je obravnavalo (le) pritožbo toženca. Tožnica je vložila predlog za popravo (dopolnitev) sodbe, ki jo je podredno naslovila pritožba. Predlagala je popravo očitne pisne pomote s spremembo številke meseca novembra iz 111 v 11. To je prvostopenjsko sodišče s popravnim sklepom z 11. decembra 2017 tudi storilo. Očitno pa je prezrlo, da je tožeča stranka v predlogu za popravo oziroma dopolnitev sodbe predlagala tudi, da naj se izrek sodbe dopolni z manjkajočim besedilom o tem, komu je dolžan toženec izpolniti terjatev. Ker o tem delu predloga prvostopenjsko sodišče še ni odločalo, bo o tem moralo še odločiti.

14. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo treba zato zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. člen ZPP).

-------------------------------
¹ Sodba VSRS II Ips 1000/2016.
² Toženec je bil ob vložitvi tožbe nezaposlen, nato je bil eno leto zaposlen in je prejemal minimalno plačo. Pred tem je bil zaposlen v družbi A., d.o.o., do 3. 8. 2012, nato je bil do 6. 1. 2014 brezposeln. Od tega datuma dalje je bil za minimalno plačo zaposlen pri K. L., s.p., do 1. 6. 2015 in nato spet brezposeln.
³ Toženec navaja, da formalno še ni oče otroka, saj se v zadevi P 1389/2017 -IV vodi postopek za priznanje očetovstva.
⁴ Znesek otroškega dodatka, delež socialnega prejemka ter državne štipendije se ne odštevajo od zneska ugotovljenih potreb (primerjaj odločbe VSRS II Ips 264/2016, II Ips 186/2014).

Datum zadnje spremembe:

04.10.2018

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 367/2000
• Sodba II Ips 299/2006
• Sodba II Ips 244/2000