VSL Sklep I Cp 1191/2018

Jedro

Predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo, ker je bilo o taksni obveznosti tožnikov v tem postopku že odločeno s sklepom z dne 19. 4. 2017 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2923/2017 z dne 16. 4. 2018, spremenjenih okoliščin pa tožeča stranka v novo vloženem predlogu ni zatrjevala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (to je II. točki izreka) potrdi.

Obrazložitev

1. S sklepom, ki ga je izdalo 4. 5. 2018, je sodišče prve stopnje plačilni nalog II P 2817/2015 z dne 8. 11. 2017 spremenilo tako, da je sodno takso za postopek o pritožbi po tar. št. 1121 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) odmerilo na 3.885,00 EUR (točka I izreka). Predlog tožnikov za oprostitev plačila sodne takse za postopek o pritožbi po tar. št. 1121 ZST-1 je zavrglo (točka II izreka).

2. Tožniki vlagajo pritožbo zoper odločitev pod točko II izreka, s katero je sodišče prve stopnje njihov predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek zavrglo. Uveljavljajo vse zakonsko določene pritožbene razloge in predlagajo razveljavitev izpodbijanega dela odločitve.

Sodišču prve stopnje očitajo, da je v uvodu sklepa napačno označilo vrednost spornega predmeta in pri tem opozarjajo na sklep pritožbenega sodišča I Cp 2923/2017. Menijo, da bi moralo sodišče prve stopnje, ker je pritožbeno sodišče ugotovilo drugačno vrednost, izdati nov plačilni nalog za postopek o pritožbi (peti odstavek 34.a člena ZST-1). Sodišče se ne more sklicevati na to, da sta številka računa za nakazilo sodne takse ter referenca enaka. Sodišče pravilno citira 13. člen ZST-1, vendar ga napačno uporabi, ko zavrže predlog tožnikov za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo. Iz besedila tega člena izhaja, da je predlog za taksno oprostitev dopustno vložiti tudi po tem, ko je plačilni nalog že izdan, vse do izteka roka za plačilo. V konkretnem primeru je sodišče plačilni nalog z dne 8. 11. 2017 izdalo prvi tožnici I. M., čeprav ji je s sklepom odložilo doplačilo sodne takse. Opozarja, da bi moralo sodišče v primeru odloga plačila sodne takse na podlagi prvega in drugega odstavka 14.a člena ZST-1 že izdani plačilni nalog razveljaviti ter izdati nov plačilni nalog. Plačilni nalog izdan prvi tožnici I. M. je zato napačen, napačni pa so tudi razlogi sodišča o solidarni odgovornosti tožnikov za plačilo sodne takse za pritožbo. Ne drži, da tožniki niso zatrjevali spremenjenih okoliščin za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo. K predlogu so priložili izjave, ki so bile priložene že k predlogu za oprostitev plačila sodnih taks z dne 28. 2. 2017, saj v tem času ni prišlo do nobenih sprememb. Kot spremenjeno okoliščino so izpostavili katastrofalno stanje stavbe, v kateri živita prva tožnica in njen mož ter drugi tožnik. Priloženih je bilo še šest dodatnih barvnih fotografij stavbe. Ugotovitev sodišča, da se ni nič spremenilo, zato ne drži. Ker sodišče o predlogu tožnikov za taksno oprostitev vsebinsko ni odločalo, se sklepa ne da preizkusiti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek z dne 30. 11. 2017 (list. št. 227) je sodišče prve stopnje zavrglo, ker je bilo o taksni obveznosti tožnikov v tem postopku že odločeno s sklepom z dne 19. 4. 2017 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2923/2017 z dne 16. 4. 2018, spremenjenih okoliščin pa tožena stranka v novo vloženem predlogu ni zatrjevala.

5. Pritožniki v pritožbi zaključek, da spremenjenih okoliščin niso zatrjevali, sicer izpodbijajo, vendar neutemeljeno. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, so se v novem predlogu sklicevali le na izpiske pokojnin ter izjave zakonskih partnerjev, ki so bile sodišču predložene ob vložitvi prvega predloga. Izrecno so tudi navedli, da do sprememb ni prišlo. Drži sicer, da so predlogu priložili šest fotografij stavbe na naslovu P., ki stoji na parc. št. 2799/4 k. o. ... ter opozorili na njeno še slabše stanje, kar pa ne nudi podlage za sklep, da so se okoliščine, ki jih je sodišče prve stopnje upoštevalo, ko je o predlogu za taksno oprostitev prvič odločalo, bistveno spremenile. Tako v predlogu ne navedejo niti tega, kako naj bi stanje stavbe vplivalo na njeno (ob prvem odločanju) ugotovljeno vrednost. Vsebinsko bistveno spremenjenih okoliščin tako niti ne zatrjujejo. Ob tem pa pritožbeno sodišče opozarja tudi na to, da je bil prvi predlog za taksno oprostitev zavrnjen zato, ker je bilo ugotovljeno, da tožniki razpolagajo z zadostnimi finančnimi sredstvi za plačilo in ugotovljena vrednost stavb ni bila odločilna (glej sklep P 2817/2015-II z dne 19. 4. 2017 v zvezi z razlogi sklepa I Cp 2923/2017 z dne 16. 4. 2018). Glede finančnih sredstev pa tožniki sami trdijo (in to ponovijo tudi v pritožbi), da do sprememb ni prišlo.

6. Ker je sodišče prve stopnje predlog zavrglo, vsebinsko o njem ni odločalo. Izostanek razlogov o vsebinski (ne)utemeljenosti predloga zato ne predstavlja kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Res je, da je sodišče prve stopnje v uvodu sklepa navedlo napačno vrednost spornega predmeta (ta znaša 240.110,00 EUR - glej sklep pritožbenega sodišča I Cp 2923/2017 z dne 16. 4. 2018). Vendar pa takšna napaka na pravilnost izpodbijanega dela odločitve (to je na odločitev o zavrženju predloga za taksno oprostitev) ni v ničemer vplivala. Tega pritožniki niti ne trdijo.

8. Vse ostale pritožbene navedbe se nanašajo na izdani plačilni nalog z dne 8. 11. 2017 (list. št. 216), ki ga je sodišče prve stopnje z odločitvijo pod točko I izreka spremenilo v pogledu višine takse za pritožbeni postopek. Ker tožniki tega dela odločitve ne izpodbijajo (prvi odstavek 350. člena ZPP¹), saj v pritožbi na več mestih izrecno navedejo, da je predmet pritožbe le odločitev pod točko II izreka, se pritožbeno sodišče do teh navedb ne opredeljuje. Za presojo pravilnosti odločitve o zavrženju predloga za oprostitev plačila takse so namreč očitno nerelevantne (prvi odstavek 360. člena ZPP).

9. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo.

-------------------------------
¹ Po tej določbi pritožbeno sodišče odločitev preizkusi v tistem delu, v katerem se s pritožbo izpodbija.

Datum zadnje spremembe:

04.10.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 2987/2015
• VSC Sklep I Ip 72/2022
• VSL sklep II Cp 3210/2016