<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba VI Kp 53260/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:VI.KP.53260.2017
Evidenčna številka:VSL00014193
Datum odločbe:28.03.2018
Senat, sodnik posameznik:Alijana Ravnik (preds.), Alenka Gregorc Puš (poroč.), Milena Jazbec Lamut
Področje:KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:dajanje daril za nezakonito posredovanje - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - obljuba nagrade - uradno dejanje - kršitev kazenskega zakona - opisano dejanje ni kaznivo dejanje - oprostilna sodba

Jedro

Zakonski znak "obljubil" je dovolj določno opredeljen že v zakonu, zato ni potrebno, da bi bil v opisu konkretnega dejanskega stanu opisan z drugimi besedami (način dajanja obljube pa ni zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja).

V opisu dejanja ni konkretiziran zakonski znak "resnični vpliv" obtoženca pri uradni osebi. Gre namreč za objektivni zakonski znak kaznivega dejanja, ki je razviden navzven in torej mora biti opisan s konkretnimi dejstvi in okoliščinami (ali gre za resnični vpliv zaradi znanstva, prijateljstva, sorodstva, nadrejenega položaja itd.), zato zgolj ponavljanje abstraktnega zakonskega znaka v konkretnem opisu dejanja tudi po oceni pritožbenega sodišča ne zadostuje.

Zgolj z besedno zvezo "izdaje delovnega dovoljenja tujcu" (brez navedbe konkretne zadeve, v kateri naj bi uradna oseba izdala delovno dovoljenje, in imena tujca, kateremu naj bi bilo to delovno dovoljenje izdano) ni dovolj konkretiziran niti zakonski znak "uradno dejanje", saj ni opisan s takšnimi dejstvi in okoliščinami, da bi ga bilo mogoče ločiti od drugih istovrstnih uradnih dejanj, zato je takšna opredelitev tega zakonskega znaka presplošna.

Izrek

I. Ob ugoditvi pritožbi zagovornika obtoženega A. A. in po uradni dolžnosti za obtoženega B. B. se izpodbijana sodba spremeni tako, da se

obtožena A. A. in B. B.

iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP

oprostita obtožbe,

da sta:

A. A. drugemu obljubil nagrado, da bi ta izkoristil svoj resnični ali domnevni vpliv in posredoval, da se opravi uradno dejanje s tem, ko je

neugotovljenega dne v času od 31. 8. 2015 do 14. 10. 2015 obljubil D. D. nagrado v do sedaj neugotovljeni višini, da bi ta izkoristil njegov resnični vpliv pri C. C., uradni osebi na ZRSZ in pri njej posredoval, da slednja opravi uradno dejanje izdaje delovnega dovoljenja tujcu;

B. B. drugemu dal nagrado, da bi ta izkoristil svoj resnični ali domnevni vpliv in posredoval, da se opravi uradno dejanje s tem, ko je

v času med 10. 8. 2015 in 30. 9. 2015 dal D. D. nagrado v znesku 500,00 EUR, da bi ta izkoristil njegov resnični vpliv pri C. C., uradni osebi na ZRSZ in pri njej posredoval, da slednja opravi uradno dejanje izdaje delovnega dovoljenja tujcu,

s čimer naj bi storila vsak eno kaznivo dejanje dajanja daril za nezakonito posredovanje po prvem odstavku 264. člena KZ-1.

II. Po prvem odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obeh obtožencev ter potrebni izdatki in nagrada njunih zagovornikov proračun.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje, po sprejetih priznanjih krivde, obtožena A. A. in B. B. spoznalo za kriva vsakega storitve enega kaznivega dejanja dajanja daril za nezakonito posredovanje po prvem odstavku 264. člena KZ-1. Na podlagi 57. in 58. člena KZ-1 jima je izreklo pogojni obsodbi, v katerih je vsakemu določilo kazen šest mesecev zapora in preizkusno dobo dveh let. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je odločilo, da morata obtoženca povrniti stroške kazenskega postopka, in sicer sodno takso, vsak v višini 96,00 EUR.

2. Zoper sodbo so se pravočasno pritožili zagovorniki obtoženega A. A. iz vseh pritožbenih razlogov in višjemu sodišču predlagali, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtoženca oprosti očitanega kaznivega dejanja; podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter "zadevo vrne v ponovno odločanje".

3. Pritožba je utemeljena, izpodbijano sodbo pa je bilo, ob upoštevanju določbe 387. člena ZKP, potrebno po uradni dolžnosti spremeniti tudi za obtoženega B. B.

4. Sodna praksa je ustaljena in enotna v tem, da morajo biti objektivni zakonski znaki obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, torej tisti znaki, ki so razvidni navzven, v opisu dejanja (v sodbi, obtožnem aktu, sklepu o preiskavi itd.) konkretizirani z dejstvi in okoliščinami, če pa je posamezen znak kaznivega dejanja dovolj določno opredeljen že v zakonu, ga sodišče v opisu konkretnega dejanskega stanu praviloma ne bo ponavljalo ali opisovalo z drugimi besedami, ker bi bilo to za jasnost in razumljivost izreka odveč, kar velja zlasti za opredeljevanje t. i. subjektivnih znakov kaznivega dejanja (kot so „vedoma“, „z namenom“ itd.)1.

5. KZ-1 v prvem odstavku 264. člena določa, da kaznivo dejanje dajanja daril za nezakonito posredovanje stori, kdor drugemu obljubi, ponudi ali da nagrado, darilo ali kakšno drugo korist zanj ali za koga drugega, da bi izkoristil svoj položaj ali svoj resnični ali domnevni vpliv in posredoval, da se opravi ali ne opravi kakšno uradno dejanje.

6. V konkretnem opisu dejanja v točki II izreka izpodbijane sodbe je navedeno, da naj bi obtoženi B. B. neugotovljenega dne v času do 31. 8. 2015 do 14. 10. 2015 obljubil D. D. nagrado v do sedaj neugotovljeni višini, da bi ta izkoristil njegov resnični vpliv pri C. C., uradni osebi na ZRSZ in pri njej posredoval, da slednja opravi uradno dejanje izdaje delovnega dovoljenja tujcu.

7. Sodišče druge stopnje se ne strinja s pritožbenimi očitki zagovornika, da v opisu dejanja nista konkretizirana zakonska znaka obravnavanega kaznivega dejanja „obljuba nagrade“. Res je, kot navaja pritožnik, da s tem, ko se storilec sam pri sebi odloči, da bo dal obljubo nagrade, še ne stori kaznivega dejanja. Vendar pa iz opisa zakonskega znaka „obljubil nagrado“ v izreku izpodbijane sodbe ne izhaja zgolj odločitev obtoženca, da bo (v prihodnosti) D. D. obljubil nagrado, kot to neutemeljeno zatrjuje pritožnik, temveč je iz besedila jasno razvidno, da je (naj bi) bila obljuba nagrade že dana. Zakonski znak „obljubil“ je dovolj določno opredeljen že v zakonu, zato ni potrebno, da bi bil v opisu konkretnega dejanskega stanu opisan z drugimi besedami (način dajanja obljube pa ni zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja), navedbe v opisu "nagrada v do sedaj neugotovljeni višini" pa izkazujejo, da naj bi obtoženec D. D. obljubil denarno nagrado. Zato sta po oceni pritožbenega sodišča zakonska znaka "obljubil nagrado" v opisu dejanja konkretizirana v zadostni meri.

8. Prav pa ima pritožnik, da v opisu dejanja ni konkretiziran zakonski znak "resnični vpliv" D. D. pri C. C. Gre namreč za objektivni zakonski znak kaznivega dejanja, ki je razviden navzven in torej mora biti opisan s konkretnimi dejstvi in okoliščinami (ali gre za resnični vpliv zaradi znanstva, prijateljstva, sorodstva, nadrejenega položaja itd.), zato zgolj ponavljanje abstraktnega zakonskega znaka v konkretnem opisu dejanja tudi po oceni pritožbenega sodišča ne zadostuje.

9. Sodišče druge stopnje mora vselej tudi po uradni dolžnosti preizkusiti, ali je bil v škodo obtoženca prekršen kazenski zakon (drugi odstavek 383. člena ZKP), ta kršitev pa obsega tudi preizkus, ali je dejanje za katerega se obtoženec preganja, kaznivo dejanje (1. točka 372. člena ZKP). Glede na navedeno sodišče druge stopnje nadalje ugotavlja, da zgolj z besedno zvezo „izdaje delovnega dovoljenja tujcu“ (brez navedbe konkretne zadeve, v kateri naj bi C. C. izdala delovno dovoljenje, in imena tujca, kateremu naj bi bilo to delovno dovoljenje izdano) ni dovolj konkretiziran niti zakonski znak "uradno dejanje" (česar pritožnik ne uveljavlja), saj ni opisan s takšnimi dejstvi in okoliščinami, da bi ga bilo mogoče ločiti od drugih istovrstnih uradnih dejanj, zato je takšna opredelitev tega zakonskega znaka presplošna.

10. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi zagovornika obtoženega B. B. ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obtoženca iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje dajanja daril za nezakonito posredovanje po prvem odstavku 264. člena KZ-1.

11. Če sodišče druge stopnje ob pritožbi kogarkoli ugotovi, da so razlogi, zaradi katerih je odločilo v korist obtoženca, v korist tudi kateremu od soobtožencev, ki se ni pritožil ali se ni pritožil v tej smeri, ravna po uradni dolžnosti, kakor da bi se bil pritožil tudi ta (387. člen ZKP).

12. Iz opisa dejanja pod točko I izreka izpodbijane sodbe izhaja, da naj bi obtoženi B. B. storil kaznivo dejanje dajanja daril za nezakonito posredovanje po prvem odstavku 264. člena KZ-1 s tem, da je v času med 10. 8. 2015 in 30. 9. 2015 dal D. D. nagrado v znesku 500,00 EUR, da bi ta izkoristil njegov resnični vpliv pri C. C., uradni osebi na ZRZS in pri njej posredoval, da slednja opravi uradno dejanje izdaje delovnega dovoljenja tujcu. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da v opisu dejanja niso konkretizirani zakonski znaki kaznivega dejanja "resnični vpliv" in "uradno dejanje", zato je iz enakih razlogov, kot jih je pojasnilo v točkah 8 in 9 te sodbe, izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tudi glede obtoženega B. B. in ga iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje dajanja daril za nezakonito poslovanje po prvem odstavku 264. člena KZ-1.

13. Ker je sodišče druge stopnje obtožencema izreklo oprostilno sodbo, je skladno s prvim odstavkom 96. člena ZKP odločilo, da obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obeh obtožencev ter potrebni izdatki in nagrada njunih zagovornikov, proračun.

-------------------------------
1 Prim. sodbi Vrhovnega sodišča RS I Ips 37772/2010 z dne 12. 6. 2013 in I Ips 19555/2015 z dne 26. 1. 2017


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 264, 264/1
Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 358, 358-1, 372, 372-1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
04.10.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIxOTc1