<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep II Cp 829/2018

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:II.CP.829.2018
Evidenčna številka:VSL00013694
Datum odločbe:11.07.2018
Senat, sodnik posameznik:Majda Irt (preds.), Mojca Hribernik (poroč.), dr. Peter Rudolf
Področje:DEDNO PRAVO
Institut:zapuščinski postopek - predmet postopka - dedna izjava - vsebina sklepa o dedovanju - izločitev v korist potomcev - obligacijskopravni zahtevek - stroški prevoza - skrb za zapustnika - odgovornost dediča za dolgove zapustnika - delitev zapuščine - pravica do delitve

Jedro

ZD poplačila dolgov iz zapuščine ne predvideva v zapuščinskem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep o dedovanju potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v zapuščino po pokojni sodijo nepremičnina (stanovanje), denarna sredstva na bančnem računu ter pokojninske dajatve ZPIZ za čas od 5. 8. 2017 do 20. 10. 2017; za zakonita dediča po zapustnici razglasilo zapustničino hči B. P. do 11/12 zapuščine ter zapustničinega sina A. P. do 1/12 zapuščine.

2. Zoper sklep o dedovanju je dedinja vložila pravočasno pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka in napačne uporabe materialnega prava in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da so dediči (dvanajst zapustničinih otrok) ob materini smrti sklenili neformalni dogovor, da se bodo vsi dedovanju odpovedali v njeno korist. Dogovora se ni držal le dedič A. P., ki se naroka ni udeležil, poslal pa je pismeno dedno izjavo, da dedni delež sprejme. Sklep o dedovanju je potrebno razveljaviti, saj je bila dedinja v dobri veri, da se bo tudi ta sodedič dedovanju odpovedal v njeno korist, zato na zapuščinski obravnavi ni uveljavljala določenih pravic, ki bi jih bila sicer upravičena uveljavljati. Ker je živela z mamo, je v celoti skrbela zanjo v času njene hude bolezni. Zapustnica je bila težko bolna najmanj devet let, zaradi česar je bil tudi sklenjen omenjeni dogovor. Če bi se brat A. P. zapuščinske obravnave udeležil ter na njej podal svojo dedno izjavo, bi uveljavljala izločitev dela premoženja zapustnice, ki ustreza prispevku, ki je povečalo zapustničino premoženje v skladu z 32. členom Zakona o dedovanju (ZD), pri čemer gre konkretno predvsem za pomoč in postrežbo zapustnice ter za stroške prevozov v različne zdravstvene ustanove, kar je vse na svoje stroške opravila dedinja. Z bratom bi na zapuščinski obravnavi tudi poskusila skleniti dedni dogovor o smotrnem načinu razdelitve dednih deležev in mu njegov dedni delež izplačala v denarju. Problematično je tudi ravnanje sodišča pri pridobivanju dedne izjave A. P. Sodišče pritožnici njegove pismene dedne izjave ni poslalo v odgovor ali v vednost in ji je s tem odvzelo možnost uveljavljati druge zahtevke v postopku.

3. A. P. je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev. Zanikal je obstoj dogovora, saj so za mamo skrbeli vsi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V zapuščinskem postopku ugotovi sodišče, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam (162. člen ZD). Vsebina sklepa o dedovanju je opredeljena v določbi 214. člena ZD. Sodišče prve stopnje je za dediča po zapustnici razglasilo pritožnico do 11/12 in zapustničinega sina (brata pritožnice) A. P. do 1/12 v skladu z dednimi izjavami dedičev. S pritožbenimi navedbami takšne odločitve sodišča prve stopnje dedinja ne more spremeniti. Tudi ni prikrajšana pri uveljavljanju v pritožbi uveljavljane terjatve. Ne gre za terjatev iz 32. člena ZD, pri kateri ima potomec, ki je živel skupaj z zapustnikom in mu s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače pomagal pri pridobivanju, pravico zahtevati, da se mu iz zapustnikovega premoženja izloči del, ki ustreza njegovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja. Gre za terjatev do zapustnice iz naslova skrbi zanjo in stroškov prevozov do zdravnika. Takšna terjatev pa je stvar obligacijskopravnega razmerja med dediči, če jih je trpel (le) eden izmed njih. V skladu s prvim odstavkom 142. člena ZD dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove, in sicer do višine vrednosti podedovanega premoženja. Terjatev pa bo morala dedinja uveljavljati v drugem (pravdnem) postopku1, saj ZD poplačila dolgov iz zapuščine ne predvideva v zapuščinskem postopku.

6. Pritožnica tudi ni prikrajšana v zvezi z delitvijo zapuščine. Delitev zapuščine lahko zahteva vsak dedič ob vsakem, vendar ne ob nepravem času (prvi odstavek 144. člena ZD). Delitev se ni mogla opraviti že v zapuščinskem postopku, saj še ni bilo rešeno predhodno vprašanje, kdo sploh so dediči. Na zapuščinski obravnavi je tudi pritožnica soglašala, da dedni izjavi odsotnih dedičev sodišče pridobi naknadno, po njuni pridobitvi pa izda sklep o dedovanju2. Sodišče prve stopnje tako tudi očitane bistvene kršitve določb postopka ni zagrešilo (drugi odstavek 291. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

7. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

-------------------------------
1 Če med dedičema ne bo prišlo do sporazumnega dogovora.
2 Neodvisno od vsebine dednih izjav.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 32, 142, 142/1, 144, 144/1, 162, 208, 214

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
04.10.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIxOTcw