VSL Sklep I Cp 1316/2018

Jedro

Pravno presojo učinkov dedne izjave, podane do izdaje odločbe o vrnitvi premoženja agrarne skupnosti, je treba opraviti na podlagi ZDen, ker ZPVAS in ZAgrS tega vprašanja ne urejata. Ni razumnih razlogov, da bi bili dediči, ki so se neuvedenemu dedovanju odpovedali, zgolj zaradi specifičnosti pri vračanju določene vrste premoženja v različnih pravnih položajih.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

II. Dediča krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da pravice na zapustniku – z odločbo Upravne enote T. št. 321-60/95 – vrnjenem premoženju bivše agrarne skupnosti (parc. št. 214/2, 214/3, 216/1, 216/2 in 216/3, vse k.o. X) spadajo v zapuščino.

2. Pritožuje se zakoniti dedič A. M. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sklepa tako, da bo ugotovljeno, da vrnjeno premoženje ne sodi v zapuščino, ampak predstavlja del zaščitene kmetije P. 3. Podredno predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Navaja, da je podal izločitveni zahtevek, da obravnavano premoženje ne sodi v zapuščino. Tudi med dedičem M. M. in J. M. o tem obstaja spor. Graja prvostopenjsko stališče, da ima IX. točka Izročilne pogodbe z dne 14. 11. 1986 (v nadaljevanju izročilna pogodba) pravno naravo odpovedi neuvedenemu dedovanju. Prvostopenjskemu sodišču očita, da ne upošteva pravne narave premoženja, ki je predmet dedovanja. Gre za premoženje, ki je bilo podržavljeno, potem pa vrnjeno članom agrarne skupnosti. To premoženje je povsem primerljivo s premoženjem, ki se na podlagi Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) vrača denacionalizacijskim upravičencem. Smiselno je zato treba uporabiti 80. čl. Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen), ki določa, da dedne izjave, podane do izdaje odločbe o denacionalizaciji, nimajo pravnega učinka glede denacionaliziranega premoženja. Meni, da 8. čl. Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti (v nadaljevanju ZPVAS) ne preprečuje smiselne uporabe določb ZDen. Določbe ZPVAS, ki napotujejo na uporabo splošnih predpisov o dedovanju, ni mogoče uporabiti za primer dednih izjav in dednopravnih pogodb, sklenjenih pred trenutkom izdaje odločbe o vrnitvi premoženja članom agrarne skupnosti. Razumen razlog za različno obravnavanje dedičev upravičencev po ZPVAS in dedičev upravičencev po ZDen ne obstaja. V obeh primerih gre za dedovanje premoženja, ki je bilo v času podajanja dednih izjav oz. sklepanja dednopravnih pogodb še podržavljeno. V obeh primerih se dediči upravičencev podržavljenega premoženja niso mogli zavedati pomena izjave svoje volje. Tveganje je vključeno v bistvo odpovedi neuvedenemu dedovanju, vendar to ne more veljati za primere, ko je bilo premoženje naknadno vrnjeno po pravilih o denacionalizaciji (po ZDen in ZPVAS). Sprememba družbenopolitičnega sistema predstavlja edinstveno tveganje, ki ga pritožnik ob sklepanju izročilne pogodbe ni mogel pričakovati. Sodišče prve stopnje, ki tega ni upoštevalo, je z odločitvijo – da se je pritožnik odpovedal dedovanju spornega premoženja, zaradi česar nima položaja dediča – kršilo materialno pravo. Pritožnik meni, da je dedič obravnavanega premoženja, saj se z izročilno pogodbo ni odpovedal dedovanju – na osnovi ZPVAS – denacionaliziranega premoženja. Sodišče prve stopnje se ni izreklo o pritožnikovi trditvi, da je zapustnik za časa življenja z darilno pogodbo z dne 3. 5. 2007 razpolagal v pritožnikovo korist. Zato je storjena absolutna bistvena kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka. 339. čl. ZPP. Vztraja, da je zapustnik sporno premoženje z darilno pogodbo podaril pritožniku. Te nepremičnine so pri zapisu pogodbe pomotoma izpadle. Dejstvo, da so bile sporne nepremičnine predmet darilne pogodbe, potrjuje tudi oporoka z dne 23. 2. 2005. Sklicuje se na 3. čl. Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev, ki med sestavne dele zaščitene kmetije šteje tudi pravice na zemljiščih agrarnih skupnosti. Zapustnik je kmetijo, z vsemi pravicami izročil pritožniku. Zapustnikova volja ob sklenitvi izročilne pogodbe je bila izročitev celotne zaščitene kmetije Š. (P. 3). Nedoločen skupnolastniški delež na nepremičninah parc. št. 214/2, 214/3, 216/1, 216/2 in 216/3, vse k.o. X, je bil zapustniku res vrnjen z delno upravno odločbo z dne 18. 8. 1999, vendar se volja zapustnika vse od sklenitve izročilne pogodbe ni spremenila. Ponovno je zapustnik táko voljo izrazil z darilno pogodbo, zapis katere je pomanjkljiv. Prvostopenjsko sodišče priznava, da je predmet razpolaganja lahko le celoten solastniški delež, kontradiktorno pa navaja, da zapustnik z darilno pogodbo ni razpolagal z vsemi pravicami, ki so mu bile vrnjene kot članu agrarne skupnosti. Vse to utemeljuje zaključek, da je sporen delež sestavni del zaščitene kmetije. Gre za posebne deležne pravice na nepremičninah, ki so v upravljanju agrarne skupnosti kot posebne skupnosti članov in glede katerih velja poseben pravni režim.

3. Sodedič J. M. je na pritožbo odgovoril. Pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka. Meni, da bi zakonodajalec enako določbo, kot jo vsebuje 80. čl. ZDen, uvrstil v ZPVAS, če bi želel doseči drugačno učinkovanje dednih izjav. Niti ZPVAS niti Zakonu o agrarnih skupnostih (v nadaljevanju ZAgrS) nimata posebnih določb o učinku dedno odpovednih izjav, podanih pred vrnitvijo premoženja. Zato veljajo splošna pravila o dedovanju, ki delne odpovedi dedovanju ne poznajo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V pritožbeni fazi postopka je sporno, ali odpoved neuvedenemu dedovanju, ki naj bi jo pritožnik podal v IX. členu izročilne pogodbe z dne 14. 11. 1986 (listina C8), učinkuje glede premoženja, ki je bilo zapustniku vrnjeno – na osnovi 9. čl. ZPVAS – z delno odločbo Upravne enote T. opr. št. 321-60/95-07 z dne 18. 8. 1999.

6. Specialna pravila o dedovanju denacionaliziranega premoženja agrarnih skupnosti so vsebovana v ZPVAS in ZAgrS. Oba zakona – za razmerja, ki jih ne urejata – predvidevata uporabo splošnih pravil o dedovanju, torej Zakona o dedovanju. Zakon o dedovanju v 137. čl. predvideva, da potomec, ki se – v sporazumu s prednikom – neuvedenemu dedovanju odpove, ni dedič in se ne upošteva pri ugotavljanju kroga oseb, ki so poklicane k dedovanju. ZPVAS in ZAgrS določil o učinkovanju dednoodpovednega sporazuma nimata.

7. Določilo o učinku dednih izjav glede denacionaliziranega premoženja je vsebovano v ZDen¹. Oba – ZDen in ZPVAS – sta tranzicijska predpisa, ki sanirata učinke v prejšnjem dužbenolastninskem sistemu izvedenega podržavljenja. Temeljni predpis o denacionalizaciji je ZDen, ki ga je – zaradi spremenjene koncepcije lastnine, ki ni omogočala vračanja stvarnih pravic kolektivnim pravnim subjektom – nadgradil ZPVAS. ZPVAS je ponovno vzpostavil agrarne skupnosti in na ta način ustvaril možnost vračanja premoženja, podržavljenega agrarnim skupnostim in njihovim članom. Razlog za sprejem ločene ureditve je bila specifika pri vračanju premoženja, podržavljenega osebam, ki v prejšnjem družbenolastninskem sistemu in po njegovem prenehanju niso obstajale. Predpisa sta v razmerju splošnega in posebnega, zato je pri presoji učinka dednih izjav glede premoženja, vrnjenega na podlagi ZPVS, treba uporabiti ZDen, splošni predpis na področju denacionalizacije². Tudi v obravnavani zadevi je treba uporabiti ZDen, ki ureja učinkovanje dednih izjav, podanih glede premoženja, ki je vrnjeno v postopku denacionalizacije. ZPVAS in ZAgrS namreč tega vprašanja ne urejata. Ni razumnih razlogov, da bi bilo – zgolj zaradi specifičnosti pri vračanju določene vrste premoženja – dediči, ki so se neuvedenemu dedovanju odpovedali, v različnih pravnih položajih.

8. Prvostopenjsko sodišče, ki je glede učinka dednoodpovednega sporazuma uporabilo splošni predpis (137. čl. Zakona o dedovanju) in ne specialni predpis o učinkovanju dednih izjav (80. čl. ZDen), je nepravilno uporabilo materialno pravo. Ni upoštevalo, da je bila izročilna pogodba sklenjena in izjava o odpovedi dedovanju podana v letu 1986, zakonodaja v zvezi z denacionalizacijo premoženja pa sprejeta v letu 1991³, torej več let po tem, ko naj bi pritožnik podal dednoodpovedno izjavo. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnikom, da na odpravo družbenolastninskega sistema in na možnost povečanja zapustnikovega premoženja zaradi odprave v preteklosti storjenih krivic v letu 1986 ni mogel računati. Diskriminatorno in krivično bi bilo, če bi njegova dedna izjava – zgolj zaradi pravne podlage za vrnitev premoženja – imela drugačne učinke kot dedne izjave dedičev premoženja, denacionaliziranega na osnovi ZDen.

9. Upoštevajoč 80. čl. ZDen pritožnikova dedna izjava, ki jo je podal pred začetkom postopka denacionalizacije, glede vrnjenega premoženja agrarne skupnosti nima pravnega učinka. Dedovanju z delno odločbo Upravne enote T. vrnjenega deleža na premoženju agrarne skupnosti se pritožnik torej ni odpovedal.

10. Ker sodišče prve stopnje pritožniku položaja dediča ni priznalo, je – zaradi nepravilne uporabe materialnega prava – nepravilno zaključilo, da med dediči spor o obsegu zapuščine ne obstaja. Ta spor obstaja, saj pritožnik trdi, da solastninski delež na premoženju agrarne skupnosti ne sodi v zapuščino. Prvostopenjska odločitev je razveljavljena, da bo sodišče prve stopnje stranke lahko napotilo na pravdo zaradi ugotovitve obsega zapuščine: ali zapustniku vrnjeno podržavljeno premoženje sodi v zapuščino.

11. Ker v zapuščinskem postopku stranke nosijo svoje stroške postopka, je odločeno, da udeleženca pritožbenega postopka krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 174. čl. Zakona o dedovanju).

-------------------------------
¹ Z 80. čl. ZDen je določeno, da dedne izjave, podane do izdaje odločbe o denacionalizaciji, nimajo pravnega učinka glede premoženja, ki pripade upravičencu po odločbi o denacionalizaciji.
² O istovrstnih vprašanjih se je Vrhovno sodišče RS izreklo v odločbah II Ips 206/2009, II Ips 174/2015, II Ips 283/2016, II Ips 15/2017 in drugih.
³ Zakon o denacionalizaciji je bil objavljen v Uradnem listu RS 27/1991 z dne 29.11.2991. Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja (ZPVAS9 je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 5/1994 z dne 4.2.1994

Datum zadnje spremembe:

27.09.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 11/2011
• Sodba II Ips 312/2009
• VSL sklep II Cp 870/2010