VSL Sodba II Cp 414/2018

Jedro

Sodnik je vezan le na Ustavo in zakon. To pomeni, da če bi sodišče ugotovilo neustavnost ali protizakonitost katerega od pravilnikov, ga enostavno ne bi uporabilo (exceptio illegalis). Vendar za uporabo tega instituta v obravnavanem primeru ni potrebe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 50835/2016 z 19. 5. 2016 za 150 EUR ter je postopek v tem obsegu ustavilo. V preostalem je razsodilo, da taisti sklep ostane v veljavi tako, da je toženec dolžan tožeči stranki plačati 104,01 EUR, 290,35 EUR, 28,22 EUR, 13,28 EUR in 75 EUR, vse s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, ter pravdne stroške v višini 72,41 EUR.

2. Toženec se pravočasno pritožuje proti sodbi. V laični pritožbi kot bistveno navaja, da tožeča stranka ni izkazala, da je N. V. njen zastopnik niti da ima sama poslovno sposobnost. Zatrjuje, da ni dolžnik. Nasprotuje prisilnemu vključevanju v obligacijska razmerja, ki jih razume kot kršenje osnovnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V nadaljevanju vztraja pri navedbah, ki jih je podal pred sodiščem prve stopnje. Graja uporabo faktorja 1,6 oziroma 3,0 po Pravilniku o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli in spremembah. Meni, da je faktor 3 oderuški. Dodaja, da bi bil drugačen način za tistega, ki ne dovoli vgradnje delilnika toplote, primernejši. Prav tako se mu ne zdi prav, da bi neznanim osebam dopuščal vstop v stanovanje. Pripominja, da je N. V. prosil za podatke o porabi toplote, pa ga je zavrnila. Očita tudi, da ni bil upoštevan zakonski rok plačila. Sklepno se pritožuje, ker mu sodišče ni priznalo nobenih stroškov. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe in ustavno presojo Pravilnika.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi gre za spor, katerega vrednost ne presega 2.000 EUR, zato sodišče v tem postopku uporablja pravila o sporu majhne vrednosti. V pritožbenem postopku je odločitev, ki jo sodišče prve stopnje izda v takem postopku, mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve postopka. Sodišče druge stopnje je posledično vezano na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje (prvi odstavek 458. člena ZPP).¹

6. Pritožbeno sodišče uvodoma, v okviru razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), pripominja, da bežen pogled na pritožbo vzbudi sum o poslovni sposobnosti pritožnika. Vendar se ob podrobnem branju pritožbe ta dvom povsem razblini. Vsebina pritožbe ne le da kaže na razumevanje sodbe in postopka, temveč na določenih mestih (čeprav gre za laično artikulirane in mestoma težko razumljive navedbe) prav pronicljivo trči ob bistvo nekaterih dilem. Toda večino pritožbenih navedb je toženec podal že pred sodiščem prve stopnje in to jih je sijajno razvozlalo ter strnilo v štiri bistvene sklope. V nadaljevanju je nanje in s tem tudi na vse toženčeve dileme odgovorilo. Pritožbeno sodišče se z vsemi, v izpodbijani sodbi navedenimi razlogi strinja, se nanje sklicuje ter glede na pritožbene navedbe še dodaja, kot sledi.

7. Sodišče prve stopnje je v 7. točki izpodbijane sodbe ugotovilo, da toženec nima delilnika, ker ga zavestno zavrača. Kako v takih primerih izračunati delež, je določeno s predpisi, ki jih je prvostopenjsko sodišče navedlo in temu pritožnik ne nasprotuje. Trdi pa, da so protiustavni ter predlaga njihovo presojo pred Ustavnim sodiščem. Že prvostopenjsko sodišče mu je pojasnilo, da za to ni nobene potrebe. Sodnik je vezan le na Ustavo in zakon. To pomeni, da če bi sodišče ugotovilo neustavnost ali protizakonitost katerega od pravilnikov, ga enostavno ne bi uporabilo (exceptio illegalis). Vendar za uporabo tega instituta v obravnavanem primeru ni potrebe. Argumentacijo v zvezi s tem je sodišče prve stopnje navedlo v 9. (glede pravice do nedotakljivosti stanovanja) oziroma v 10. točki (glede pravice do zasebne lastnine) svoje obrazložitve in k tem razlogom pritožbeno sodišče nima kaj dodati, ker so pravilni in izčrpni.

8. Plačilo na podlagi faktorja (najsi bo ta 1,6 ali 3,0) res ni realen odraz porabe toplote. Vendar do uporabe tega faktorja pride le v primerih, ko porabniškega deleža posameznega dela stavbe po krivdi lastnika ni mogoče ugotoviti. Ker tako določen način obračuna, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, ne krši pritožnikovih ustavnih pravic, toženec pa ne dovoli namestitve delilnika, je nerealno plačilo posledica njegovega voljnega ravnanja, za katerega odgovarja sam. Temu se lahko izogne tako, da dovoli namestitev delilnika.

9. Do povračila stroškov je vselej upravičena le tista stranka, ki v postopku uspe. Ker je tožnik propadel, do povrnitve stroškov ni upravičen, temveč mora povrniti stroške tožeči stranki, ki je v postopku uspela.

10. Zakonske obresti je tožeča stranka zahtevala od zapadlosti posamezne terjate. Toženec ni prerekal trenutka zapadlosti posamezne terjatve, zato je sodišče prve stopnje tožeči stranki pravilno prisodilo tudi zamudne obresti od uveljavljanih datumov (12. točka obrazložitve izpodbijane sodbe).

11. Sklepno pritožbeno sodišče še ugotavlja, da je tožeča stranka aktiven gospodarski subjekt, N. V. pa zakonita zastopnica.²

12. Ker niso podane ne pritožbeno uveljavljane kršitve in ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Toženec s pritožbo ni uspel, zato sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v skladu s 154. členom ZPP). Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi njene pritožbe. Tožeča stranka ob vložitvi odgovora na pritožbo pritožbenih stroškov ni priglasila, zato je odločitev o njenih pritožbenih stroških odpadla.

-------------------------------
¹ Izjemo predstavlja zgolj položaj, ko je sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje (drugi odstavek 458. člena ZPP), a v obravnavani zadevi ne gre za tako situacijo.
² Podatek je prosto dostopen na spletu, npr. http://www.bizi.si/.../

Datum zadnje spremembe:

27.09.2018

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Psp 71/2023
• sodba U 1576/2008
• VSRS Sodba IV Ips 31/2021