VSL Sklep I Cp 1574/2018

Jedro

V posledici ugotovljene duševne motnje (paranoidna shizofrenija), zaradi katere ima udeleženec hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, pri njem obstaja realna grožnja, da bi nezdravljen lahko huje ogrozil svoje zdravje in zdravje drugih, pa tudi življenja drugih.

Zgolj s pavšalno pritožbeno trditvijo o napačni diagnozi, zanikanju oz. nekritičnosti do svojih preteklih ravnanj in trditvijo o sposobnosti obvladovati svoje ravnanje, pritožnik dvoma, da je mnenje izvedenca pravilno, ne vzbudi. Enako velja za trditev, da s strani izvedenca v petih do desetih minutah ni bil temeljito pregledan, saj kvaliteta pregleda ni nujno povezana s časom, ki je zanj porabljen. Pri tem spregleda, da je izvedenec svoje ugotovitve oprl tudi na medicinsko dokumentacijo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje A. A. omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov (točka 1 izreka) ter odločilo, da se zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana za čas enega meseca, to je najdlje do 11. 8. 2018. (točka 2 izreka).

2. Pritožbo vlaga pridržani A. A. (v nadaljevanju udeleženec). Sklep izpodbija v celoti.

Uvodoma pojasni, da je bil v prejšnjem življenju Adolf Hitler, pred tem Jaques de Molay, še pred tem pa Jezus Kristus. Gre za zaporedne reinkarnacije. Glede odločitve pod prvo točko navaja, da ga o omejitvi prisotnosti pri izvajanju dokazov ni nihče obvestil. Navaja, da mu obvestilo direktorja bolnišnice ni bilo vročeno in se zato pred narokom ni mogel posvetovati s svojim odvetnikom. Razlogi za zadržanje mu niso bili pojasnjeni. Meni, da zakonski pogoji za pridržanje brez privolitve niso izpolnjeni. Ne ogroža ne sebe ne drugih, nikomur tudi ne povzroča premoženjskega oškodovanja. V nadaljevanju pove, da bo svet spremenil z iskrenostjo in spoštovanjem, ter pojasni, kako je prišlo do prvega zdravljenja. Res je z ročajem metle udaril D. V., a je to storil, ker mu je ta več mesecev lagal, postopek na sodišču pa bi predolgo trajal. Če je hotel dobiti denar nazaj, ni imel druge izbire. Z ročajem ga ni in ga ni mogel poškodovati. Sensimilo dobro pozna in ve kaj dela, ko jo kadi. Odpira mu okno, da vidi izven sebe in s tem sebe ter več in dlje. Smiselno zanika, da bi sosedi grozil z nožem, konflikt je v sklepu Pr 978/2017 napačno opisan. Sprašuje, kako je mogoče trditi, da se mu je paranoidna shizofrenija razvila pred prvo hospitalizacijo, saj ga takrat ni nihče poznal. Ne drži, da bi ob prejšnji hospitalizaciji opisoval slušne halucinacije ali nanašalne preganjalne blodnje. To je v zapisnik povedala neka gospa, ki se na duše spozna še manj kot drugi t. i. izvedenci, ki mu jih je postavilo sodišče. Ni rekel, da je Jezus, ampak, da je to bil. To je povedal tudi zdravniku. Izvedencu ni rekel, da nima pojma, ampak, da o duši nima pojma, tudi ni srepo gledal predse, ampak direktno izvedenca in sodnico. Bil je skoncentriran. Z izvedencem se ni strinjal glede jemanja zdravil in mu je rekel: "Nimate pojma." Mislil je celo ekipo. Ni ga gledal srepo in ni imel stisnjenih zob. Svoje ravnanje in samega sebe z lahkoto obvladuje. V preteklosti ni bil nasilen. Kognitivne sposobnosti slabi spanje, ki mu ga vsiljuje psihiatrična bolnica. Zdravniki so pri njem nekaj morali ugotoviti, samo diagnoza ni pravilna. Izvedenec ga ni temeljito pregledal. Tam so sedeli le pet do deset minut.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. O sprejemu osebe v oddelek pod posebnim nadzorom mora direktor psihiatrične bolnišnice na podlagi 59. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) takoj obvestiti pristojno sodišče. Obvestilo je sodišče na podlagi drugega odstavka 61. člena ZDZdr dolžno vročiti le odvetniku pridržane osebe, ne pa tudi osebi sami. Z uvedbo postopka in razlogi zanj je bil udeleženec seznanjen ob zaslišanju dne 11. 7. 2018, ko mu je bil vročen tudi sklep o uvedbi postopka. Takrat se je o tem lahko izjavil (glej zapisnik z dne 11. 7. 2018). Sodišče je dolžno s svojim sklepom, s katerim je pridržani osebi delno ali v celoti omeji pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov (zoper katerega ni posebne pritožbe) seznaniti le odvetnika in zakonitega zastopnika pridržane osebe (če ga ta ima), ne pa tudi samo pridržano osebo (glej tretji odstavek 47. člena v zvezi z tretjim odstavkom 64. člena ZDZdr). Do v pritožbi smiselno zatrjevane kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) zato v postopku pred sodiščem prve stopnje ni prišlo.

5. Po določbi 53. člena ZDZdr je sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve osebe v nujnih primerih možen, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena istega zakona. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa to določilo povzelo in po izvedbi z zakonom predpisanega postopka, v katerem so bila po mnenju pritožbenega sodišča pravilno in popolno ugotovljena tudi vsa za odločitev potrebna dejstva, pravilno zaključilo, da so pri udeležencu podani vsi zakonsko zahtevani pogoji za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve.

6. Pritožnik s trditvijo, da gre za napačno diagnozo, nasprotuje ugotovitvi sodišča, da je pri njem prisotna duševna motnja, to je akutna psihoza (paranoidna shizofrenija). Izpodbija tudi ugotovitev, da je zaradi te duševne motnje njegova presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje hudo motena. Trdi, da svoje ravnanje in vedenje z lahkoto obvladuje.

7. Pritožbeno sodišče mu v tem pogledu ne more slediti. Drugačne ugotovitve sodišča prve stopnje imajo namreč podlago v mnenju postavljenega izvedenca, ki je udeleženca pregledal, pregledal pa je tudi njegovo medicinsko dokumentacijo. Sodišče prve stopnje je temu mnenju sledilo. Menilo je, da ga je izvedenec strokovno in prepričljivo utemeljil, pripomb nanj pa ni imel niti odvetnik udeleženca. Zgolj s pavšalno pritožbeno trditvijo o napačni diagnozi, zanikanju oziroma nekritičnosti do svojih preteklih ravnanj in trditvijo o sposobnosti obvladovati svoje ravnanje, pritožnik dvoma, da je mnenje izvedenca pravilno in da so posledično pravilne tudi ugotovitve sodišča prav stopnje, ne more vzbuditi. Enako velja za trditev, da s strani izvedenca v petih do desetih minutah ni bil temeljito pregledan, saj kvaliteta pregleda ni nujno povezana s časom, ki je zanj porabljen. Pri tem udeleženec spregleda, da je izvedenec svoje ugotovitve oprl tudi na medicinsko dokumentacijo, sodišče pa tudi na pritožnikovo izpoved (ki je potrdila nekritičnost do lastnega ravnanja ter njegovo prepričanost, da je bil Hitler, pred tem pa Jezus) ter zaznavanje vedenja udeleženca na naroku.

8. Pravilna je tudi ugotovitev, da v posledici ugotovljene duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, pri udeležencu obstaja realna grožnja, da bi nezdravljen lahko huje ogrozil svoje zdravje in zdravje drugih, pa tudi življenja drugih. Pritožbeno sodišče namreč ne dvomi v to, da je udeleženec, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, pred tokratno hospitalizacijo soseda udaril s kolom in da je že pred tem prišlo do ravnaj, ki kažejo, da je ogrožanje drugih realno. Tako je pred hospitalizacijo, o kateri je sodišče odločilo s sklepom Pr 978/2017, sosedi grozil z nožem, med hospitalizacijo pa grozil medicinski sestri do te mere, da je bil zaradi njene zaščite premeščen na drug oddelek. Pritožnikovo zanikanje, da je do takšnega ravnanja prišlo, oziroma trditve, da so dogodki potekali drugače oziroma je zanje imel utemeljene razloge, so brez podlage v izvedenih dokazih (med njimi sta tudi spisa Pr 978/2017 in Pr 1056/2017). Po mnenju izvedenca je pri udeležencu še vedno prisotna napetost in stalno preverjanje, kot bi bil na preži, zato obstaja velika verjetnost, da bi ob spletu okoliščin, postal agresiven do okolice. Pritožbeno sodišče tudi nima pomislekov v pravilnost zaključka, da udeleženec s svojim vedenjem, ki je pogojeno z boleznijo, huje ogroža tudi svoje zdravje. Nadaljevanje psihotičnega stanja, ki ga pritožnik poglablja še z jemanjem psihoaktivnih snovi (zlasti Kanabisa), bi slej ko prej privedlo do shizofrenskega okvarnega stanja. Pritožbena navedba, da ve, kaj dela, in razlog, ki ga udeleženec navaja za jemanje psihoaktivnih snovi, pravilnost zaključka o ogrožanju le še potrjuje.

9. Končno je po presoji pritožbenega sodišča pravilen tudi zaključek, da bolezni in posledičnega ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. Udeleženec je (kar potrjuje tudi vsebina pritožbe) prepričan, da postavljena diagnoza ni pravilna in da zdravljenja ne potrebuje. Odklanja sodelovanje in bi zdravljenje ter jemanje zdravil izven zaprtega oddelka opustil. To je nedavno, ob namestitvi na odprti oddelek, tudi storil.

10. Ker se torej po obrazloženem izkaže, da je pritožba neutemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in na podlagi 1. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

27.09.2018

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep II Cp 21/2021
• VSL Sklep I Cp 1557/2019
• VSL Sklep I Cp 1665/2018