<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep Cst 245/2018

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:CST.245.2018
Evidenčna številka:VSL00011697
Datum odločbe:17.05.2018
Senat, sodnik posameznik:Lidija Leskošek Nikolič (preds.), Milojka Fatur Jesenko (poroč.), Maja Jurak
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
Institut:poenostavljena prisilna poravnava - namen poenostavljene prisilne poravnave - zloraba pravic - načelo dobre vere in poštenja - načelo kontraditktornosti - dopustne pritožbene novote

Jedro

Namen postopka (poenostavljene) prisilne poravnave je izvedba finančnega prestrukturiranja insolventnega dolžnika zaradi ohranitve njegovega podjema (vsaj rentabilnega dela), pri čemer pa je treba upnikom zagotoviti ugodnejše pogoje plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek. Vložitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, na podlagi katerega ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo odpravljena dolžnikova insolventnost, je lahko v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja in zato ne more uživati pravnega varstva, saj lahko pomeni zlorabo pravic (prim. VSL sklep Cst 315/2015, VSL sklep Cst 796/2016, VSL sklep Cst 4/2017 in drugi). V fazi odločanja o začetku postopka (praviloma) še ni vzpostavljena kontradiktornost postopka z drugimi udeleženci (upniki), na katere bi poenostavljena prisilna poravnava lahko vplivala. Sodišče zato o predlogu za poenostavljeno prisilno poravnavo odloča na podlagi formalnega preizkusa, ali so izpolnjene procesne predpostavke iz prvega odstavka 221.d člena ZFPPIPP. Čeprav je v postopku poenostavljene prisilne poravnave nadzorna funkcija sodišča omejena, je potrebno zagotoviti učinkovito pravno varstvo upnikom, ki nasprotujejo postopku prisilne poravnave z utemeljevanjem, da naj bi dolžnik z vložitvijo predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave zgolj zlorabljal svoje pravice. Za utemeljitev takšnega ugovora zlorabe pravice je trditveno in dokazno breme na tistemu, ki zlorabo zatrjuje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

    Obrazložitev

    1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom E., d. o. o., Ljubljana.

    2. Upnik H., d. o. o., je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo, ker naj bi dolžnik zlorabil pravice in ravnal v nasprotju z dobro vero in poštenjem. Predlaga, da sodišče druge stopnje sklep spremeni tako, da dolžnikov predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave zavrne, podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

    3. Dolžnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

    4. Pritožba je utemeljena.

    5. Iz utemeljitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je dolžnik vložil predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave, katerega vsebina je v skladu s prvim odstavkom 221.d člena ZFPPIPP. Predlogu so priložene vse priloge (1., 3. in 5. točka drugega odstavka 141. člena ZFPPIPP v skladu s prvim odstavkom 221.d. člena ZFPPIPP), procesne ovire iz 221.c člena ZFPPIPP ne obstajajo, pri čemer iz predloga izhaja, da gre za mikro družbo. Sodišče prve stopnje je zato na podlagi tretjega odstavka 221.d člena ZFPPIPP odločilo, da se začne postopek poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom.

    6. Pritožnik navaja, da je že pred uvedbo postopka poenostavljene prisilne poravnave vložil predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, ki se vodi pod opr. št. St 000/2017. V tem postopku je dolžnik dne 3. 1. 2018 vložil zahtevo za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, ki ji je sodišče ugodilo in dolžniku s sklepom z dne 10. 1. 2018 naložilo, da v trimesečnem roku bodisi vloži predlog za prisilno poravnavo bodisi predloži dokaze, da je uspešno izvedel povečanje osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki, da ni več insolventen. Dolžnik je odložitev upravičil s pravočasno vložitvijo predmetnega predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave, ki mu je sodišče z izpodbijanim sklepom ugodilo. Sodišče prve stopnje je nato dne 9. 3. 2018 izdalo sklep St 000/2017, s katerim je zaradi dolžnikove opravičitve zahteve za odložitev odločanja prekinilo odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka do pravnomočnega končanja postopka poenostavljene prisilne poravnave.

    7. Iz pritožbenih navedb izhaja, da se dolžnik s poenostavljeno prisilno poravnavo le "brani" pred stečajem, saj s predmetno poravnavo ni mogoče doseči realnega prestrukturiranja. Dolžnik je predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave priložil poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, ki pa naj ne bi prikazovalo resničnega finančnega položaja, saj v seznam navadnih terjatev dolžnik ni vključil svoje obveznosti do družbe T., d. o. o., ki na dan 31. 12. 2017 znaša 2.281.446,03 EUR, ki temelji na kreditni pogodbi št. 59907281 z dne 31. 3. 2010 z dodatkom št. 1 (nedatiran), št. 2 z dne 2. 8. 2010, št. 3 z dne 23. 11. 2010 in št. 4 z dne 11. 4. 2012. Na podlagi navedene kreditne pogodbe je družba T. postala upnik dolžnika na podlagi oddelitve s prevzemom H. Bank d. d. (sedaj X. Bank d. d.). V okviru navedene oddelitve s prevzemom je bila na družbo T. prenesena tudi terjatev po navedeni kreditni pogodbi z dodatki. V kolikor bi dolžnik upošteval terjatev družbe T., ki je sestrska družba pritožnika in bi s pritožnikom v predmetnem insolvenčnem postopku glasovala usklajeno, ne pritožnik ne družba T. ne bi podprla predloga poenostavljene prisilne poravnave. Ob dejstvu, da obe terjatvi skupaj znašata 4.294.387,03 EUR, seštevek obeh terjatev presega znesek 40 % vseh terjatev (skupno 9.263.385,03 EUR), zaradi česar dolžnik v nobenem primeru ne bi mogel izglasovati potrditve poenostavljene prisilne poravnave po 221.e členu ZFPPIPP.

    8. Obenem pritožnik navaja, da je najvišja evidentirana terjatev v citiranem seznamu obveznosti dolžnika, ki pripada družbi G. d. o. o. in znaša 4.754.291,00 EUR, več kot očitno fiktivna. Navedena družba namreč vse od svoje registracije v letu 2008 v sredstvih nikoli ni imela knjiženih nobenih sredstev v višini 4,7 mio EUR. Iz bilančnih podatkov navedene družbe (za obdobje od leta 2012 dalje) izhaja, da je izkazovala le za 363.008,00 EUR sredstev. Poleg tega ima družba G. največjo terjatev (v znesku 5.123.552,00 EUR) tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave na družbo B., d. o. o., ki se vodi pod opr. št. St 000/2018 (družba mati dolžnika), kar še dodatno pritrjuje upnikovemu argumentu, da gre v obeh postopkih za fiktivno terjatev. Pritožnik je zato mnenja, da predlagana poenostavljena prisilna poravnava insolventnosti dolžnika ne more odpraviti, dolžnik pa želi doseči potrditev poenostavljene prisilne poravnave na nedopusten način.

    9. Dolžnik v odgovoru na pritožbo zatrjuje, da terjatev družbe T. ne obstaja, terjatev družbe X. Bank pa je zastarala. Tudi sicer je bilo po njegovem mnenju dogovorjeno, da se kredit poplača iz prodaje zastavljenih nepremičnin in ne iz kakšnega drugega vira; do prodaje nepremičnin ni prišlo, vendar brez krivde dolžnika. Ker upnik T. ne realizira hipotek, s tem dejansko preprečuje izpolnitev dolžnikove obveznosti. Dolžnik tudi prereka pritožnikove navedbe glede fiktivnosti terjatve družbe G., pojasnjuje temelj te terjatve, prilaga dokazne listine in navaja, da gre pri tej terjatvi napram dolžniku in družbi B. za odnos napram glavnemu dolžniku in poroku, pri čemer se terjatve ne seštevajo.

    20. Namen postopka (poenostavljene) prisilne poravnave je izvedba finančnega prestrukturiranja insolventnega dolžnika zaradi ohranitve njegovega podjema (vsaj rentabilnega dela), pri čemer pa je treba upnikom zagotoviti ugodnejše pogoje plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek. Vložitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, na podlagi katerega ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo odpravljena dolžnikova insolventnost, je lahko v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja in zato ne more uživati pravnega varstva, saj lahko pomeni zlorabo pravic (prim. VSL sklep Cst 315/2015, VSL sklep Cst 796/2016, VSL sklep Cst 4/2017 in drugi). V fazi odločanja o začetku postopka (praviloma) še ni vzpostavljena kontradiktornost postopka z drugimi udeleženci (upniki), na katere bi poenostavljena prisilna poravnava lahko vplivala. Sodišče zato o predlogu za poenostavljeno prisilno poravnavo odloča na podlagi formalnega preizkusa, ali so izpolnjene procesne predpostavke iz prvega odstavka 221.d člena ZFPPIPP. Čeprav je v postopku poenostavljene prisilne poravnave nadzorna funkcija sodišča omejena, je potrebno zagotoviti učinkovito pravno varstvo upnikom, ki nasprotujejo postopku prisilne poravnave z utemeljevanjem, da naj bi dolžnik z vložitvijo predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave zgolj zlorabljal svoje pravice. Za utemeljitev takšnega ugovora zlorabe pravice je trditveno in dokazno breme na tistemu, ki zlorabo zatrjuje (prim. VS RS sklep III Ips 112/2016). Po oceni pritožbenega sodišča je upnik v pritožbi podal konkretizirane in dokazno podprte navedbe v smeri zlorabe pravic, ki pa jim dolžnik konkretizirano nasprotuje in predlaga nasprotne dokaze. Če bi se pritožbene trditve glede očitno neresničnega prikazovanja finančnega položaja in poslovanja dolžnika in navajanja očitno fiktivnih terjatev izkazale za resnične, bi navedeno lahko predstavljalo pomembno dejstvo pri presoji upnikovih trditev o zlorabi postopka poenostavljene prisilne poravnave zaradi preprečitve stečajnega postopka nad dolžnikom.

    11. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da so pritožbene navedbe dopustne pritožbene novote, saj jih pritožnik doslej v postopku še ni mogel uveljavljati, bi pa lahko odločilno vplivale na presojo utemeljenosti predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave. Ker navedenih trditev pritožbeno sodišče glede na njihovo naravo zaradi varstva načela kontradiktornosti in pravice do izjave ter pravice do pravnega sredstva ne more samo prvič presojati, je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).


    Zveza:

    RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
    Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 221d, 221d/1
    Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 11, 337, 337/1

    Pridruženi dokumenti:*

    *Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
    Datum zadnje spremembe:
    30.08.2018

    Opombe:

    P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIxMjkx