VSL Sodba I Cp 461/2018

Jedro

Darilna pogodba za prenos kmetijskih nepremičnin ni bila overjena pri upravni enoti, niti ni bili izdano potrdilo, da odobritev ni bila potrebna. Taka darilna pogodba je nična.

Izrek

I. Pritožba se zavrne ter se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožnika sta dolžna v roku 15 dni prvemu tožencu ter tretji in četrti toženki povrniti 1.574,28 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim sta tožnika zahtevala, naj sodišče ugotovi, da v zapuščino po pokojnem S. J. ne sodijo nepremičnine, naštete v 1. točki izreka izpodbijane sodbe, ter dva kmetijska traktorja, dve kosilnici in dve motorni žagi; da sta solastnika, vsak do ½, taistih nepremičnin in premičnin in se zato dovoljuje, da se ju v zemljiško knjigo vpiše kot solastnika (v ustreznem deležu) teh nepremičnin.

2. Tožnika v pravočasni pritožbi navajata, da je zapustnik sam sestavil in napisal pogodbo z 9. 7. 2012, s katero jima je podaril svoje premoženje, pri čemer je navedel, da ga podarja nečaku in njegovi ženi. Volja zapustnika je bila jasna in nedvoumna in jo je treba spoštovati. Ravno zato, da bi se volja darovalca res upoštevala, je k podpisu pogodbe povabil dve priči. Ker nasprotnih dajatev ni potreboval, si jih tudi ni izgovoril. Premoženje jima je želel podariti, med drugim ker so njegovi bratje z očetom prvega tožnika grdo naredili. Ker je darilno pogodbo sestavila prava neuka stranka, je izpadlo zemljiškoknjižno dovolilo, a pogodba zato ni neveljavna. Prav tako ni neveljavna, čeprav podpis ni bil overjen. Če bi bil, ta tožba sploh ne bi bila potrebna. Pogodba ni bila urejena na upravni enoti in pri notarju, ker tožnika pokojnika nista v nič silila. Očitek sodišča, da pogodbe upravni organ ni odobril, je neutemeljen, saj ni šlo za nakup nepremičnin, temveč za daritev. Dovolj je, da se obdarjenec ukvarja s kmetijstvom, tožnik pa ima status kmeta. Tudi očitek sodišča, da darovalec ni takoj izročil podarjenih nepremičnin, je neutemeljen, saj iz vsebine pogodbe izhaja, da jima je nepremičnine izročil, obdarjenca pa sta se strinjala, da jih darovalec še naprej obdeluje. Sodišče je tudi nepravilno uporabilo določbe 533. do 558. člena OZ, ob tem pa opozarja še na sodno prakso in se sklicuje na zadevo VSL I Cp 2331/2005. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Drugi in peti toženec na vročeno pritožbo nista odgovorila, preostali toženci pa v pravočasnem odgovoru predlagajo zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče se glede na različno označevanje S. J. v pritožbi (zapustnik, darovalec, pokojnik …) najprej opredeljuje do pravne narave pogodbe (priloga A 3), na podlagi katere tožnika menita, da sta postala lastnika (dela) njegovega premoženja in posledično zahtevata, da to ni predmet zapuščine po njem, ter temu ustrezen vpis v zemljiško knjigo.

6. Pogodba nosi naslov izročilna pogodba, vendar to, kot je pravilno in izčrpno pojasnilo že sodišče prve stopnje (7. točka izpodbijane sodbe), ni. Pritožnika temu pravnemu naziranju ne nasprotujeta, pritožbeno sodišče pa mu v okviru uradnega preizkusa (drugi odstavek 350. člena ZPP) pritrjuje. Listina, ki jo je sestavil S. J. tudi ne more predstavljati oporoke, saj je iz njene vsebine jasno razvidno, da ne gre za razpolaganje mortis causa. Pravna narava listine je torej lahko le darilna pogodba.

7. Bistveni del predmeta sporne pogodbe so nepremičnine. Tožnika sta sama zatrjevala, da so premičnine, ki jih vtožujeta, sestavni del kmetije oziroma nepremičnin,¹ torej pritiklina (prvi odstavek 17. člena SPZ). Odločitev o veljavnosti darilne pogodbe, kolikor se ta nanaša na nepremičnine, zato enako velja za vtoževane premičnine, saj te niso samostojen predmet pravnega prometa (drugi odstavek 17. člena SPZ).

8. OZ v 52. členu določa, da mora biti pogodba, s katero se prenaša lastninska pravica na nepremičninah, sklenjena v pisni obliki. Tej zahtevi je v obravnavanem primeru zadoščeno. Ker je bila darilna pogodba sklenjena v pisni obliki, lahko obdarjenec njeno izpolnitev zahteva s tožbo (drugi odstavek 538. člena OZ), in prav to je cilj, ki ga v predmetni pravdi zasledujeta tožnika.²

9. Toda toženci so se njunemu zahtevku uprli, češ da zakonodaja za promet s kmetijskimi nepremičninami postavlja posebne pogoje, ki jih darovalec ni upošteval, zato menijo, da je darilna pogodba nična. In imajo prav.

10. Prvo oviro predstavlja 17.a člen³ ZKZ, ki lastniku kmetijskih zemljišč, gozdov ali kmetije zapoveduje, s kom sploh lahko sklene darilno pogodbo. Med navedenimi osebami je izrecno naštet nečak (prvi tožnik), med tem ko ni našteto nobeno sorodstveno razmerje, svaštvo ali drug odnos,⁴ ki bi ustrezal odnosu med darovalcem in drugo tožnico (ženo prvega tožnika – nečakovo ženo). V razmerju do nje je torej darilna pogodba nična že iz tega razloga, saj nasprotuje prisilnim predpisom (prvi odstavek 86. člena OZ).

11. Z ZKZ je zakonodajalec na poseben način uredil tudi promet s kmetijskimi zemljišči. Pritožnika zmotno menita, da darilna pogodba ne predstavlja prometa z nepremičninami, češ da ga predstavlja le prenos lastninske pravice s kupoprodajno pogodbo. Kot promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami se po prvem odstavku 17. člena ZKZ šteje pridobitev lastninske pravice s pravnimi posli med živimi in v drugih primerih, ki jih določa ta zakon. Ker je tudi darilna pogodba pravni posel med živimi, bi morala pokojni darovalec in tožnika kot obdarjenca spoštovati postopek in način, določen z ZKZ (drugi odstavek 17. člena). V obravnavani zadevi sploh ni bilo sporno, da upravna enota ne prej ne kasneje ni odobrila pravnega posla oziroma ni izdala potrdila, da odobritev ni potrebna (19. člen ZKZ).

12. Toženci, ki so na pritožbo odgovorili, pravilno izpostavljajo načelno pravno mnenje⁵ in sodno prakso Vrhovnega sodišča RS,⁶ iz katerih izhaja, da je pogodba, ki ni odobrena, sklenjena pod odložnim pogojem, ki pa se v obravnavanem primeru ni izpolnil.⁷ Ker pogodbenika nista spoštovala kogentnih predpisov, je paketni prenos nepremičnin⁸ z darilno pogodbo iz tega razloga ničen (86. člen OZ),⁹ tožbeni zahtevek pa posledično neutemeljen, zato je višje sodišče njuno pritožbo zavrnilo¹⁰ in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

13. Tožnika zaradi neuspeha sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP), tožencem, ki so na pritožbo odgovorili, pa sta dolžna povrniti 1.574,28 EUR stroškov pritožbenega postopka (1.274 EUR nagrade za postopek s pravnimi sredstvi, povečano za 22 % DDV, ter 20 EUR administrativnih stroškov).

-------------------------------
¹ Že v tožbi sta navedla, da vse, razen par. št. 429/0 in 1/7 parc. št. 1598/1, spadajo v zaščiteno kmetijo.
² Z zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižne listine skušata realizirati zavezovalni pravni posel, ker ta sam po sebi ne zadošča za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini (49. člen SPZ).
³ Določba velja od 18. 6. 2011, glej Uradni list RS, št. 43/2011.
⁴ Darilna pogodba se lahko sklene z zakoncem oziroma zunajzakonskim partnerjem, otroci oziroma posvojenci, starši oziroma posvojitelji, brati oziroma sestrami, nečaki oziroma nečakinjami in vnuki oziroma vnukinjami; z zetom, snaho oziroma zunajzakonskim partnerjem otroka ali posvojenca, če so člani iste kmetije; nosilcem kmetije, ki je nosilec kmetije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in je pridobil sredstva iz programa razvoja podeželja kot mladi prevzemnik kmetije, če od prevzema kmetije ni minilo več kot pet let; z lokalno skupnostjo ali državo.
⁵ Pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, št. I/2012, str. 17.
⁶ Primerjaj zlasti sklep VS RS II Ips 151/2012 s 6. 12. 2012.
⁷ Zadeva VSL I Cp 2331/2005, na katero se sklicujeta pritožnika, ni primerljiva, ker tam ni šlo za promet s kmetijskimi zemljišči.
⁸ Toženci, ki so na pritožbo odgovorili, pravilno opozarjajo, da pritožnika temu dejanskemu zaključku sodišča prve stopnje ne nasprotujeta.
⁹ Primerjaj sodbo VS RS II Ips 349/2010 s 16. 5. 2013.
¹⁰ Ostale pritožbene navedbe so pravno neodločilne, zato pritožbenemu sodišču nanje ni treba odgovarjati (prvi odstavek 360. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

23.08.2018

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 292/2006
• Sodba II Ips 242/2006
• VSL sodba in sklep I Cp 3131/2009