VSL Sklep II Cp 2861/2017

Jedro

Izvedba naroka v postopku po ZVEtL ni obvezna.

V primeru, da so stavba in njeni deli že vpisani v katastru stavb, sodišče zagotovi spremembo vpisov oziroma nov vpis stavbe le, če ugotovi odločilno neskladje med dejanskim stanjem in stanjem v katastru stavb, ali če o tem, da se izvedejo spremembe oziroma nov vpis, med udeleženci ni spora.

ZVEtL je interventni zakon, postopek se vodi po pravilih nepravdnega postopka, ki ni primeren za razreševanje spornih lastninskopravnih vprašanj. V skladu s svojim namenom omogoči vpis lastninske pravice na delu stavbe, čeprav niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice na posameznem delu določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo, in olajšuje postopek tako, da sodišče odloča na podlagi dokaznih pravil in domnev. Sodišče spornih dejstev v postopku ne rešuje, niti postopka ne prekinja, pač pa odloči v skladu z dokaznimi pravili in domnevami. Če se ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno.

Upoštevaje namen ZVEtL in ZVEtL-1 pritožnikoma ni odvzeta možnost uveljavljati zahtevek na delu stavbe v pravdnem postopku. Izpodbijana odločba o vzpostavitvi etažne lastnine v postopku po ZVEtL ne postane materialno pravnomočna, temveč se bo o sporih v zvezi z lastništvom in o pravicah na skupnih delih stavbe lahko odločalo še po pravnomočnosti odločbe po ZVEtL, kar izrecno določa 35. člen ZVEtL-1, kjer bodo udeleženci imeli možnost uveljavljati svojo pravico na delu stavbe kot splošnem skupnem delu ali kot posebnem delu v korist vsakokratnega lastnika posameznega samostojnega dela.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tretja, četrta in petnajsta udeleženka so dolžne same kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je po zakonu udeleženec v postopku tudi J. F. (I. točka izreka) ter sklenilo, da se na stavbi z ID številko X-703 na naslovu Y in Z v ..., ki stoji na parcelni številki 2625, k. o. X., vzpostavi etažna lastnina na posameznih delih stavbe (II. točka izreka). Ugotovilo je, pri katerih posameznih delih stavbe ID X-703 je že bila vpisana lastninska pravica v korist v III. točki izreka navedenih udeležencev, ter odločilo, da se ti posamezni deli z začasnimi ID številkami izbrišejo (III. točka izreka). V IV. točki izreka je določilo samostojne posamezne dele stavbe ID X-703, ki se na novo vpišejo v zemljiško knjigo (IV. točka izreka). Nato je ugotovilo (V. točka izreka) splošne skupne dele stavbe X-703, ki so že določeni in na katerih je vzpostavljena solastninska pravica v korist vsakokratnih lastnikov posameznih samostojnih delov stavbe s solastninskimi deleži iz IV. točke izreka sklepa. Kot splošni skupni del stavbe ID X-703 je določilo še del stavbe z ID številko X-703-25, kjer je vzpostavljena solastninska pravica v korist vsakokratnih lastnikov posameznih samostojnih delov stavbe s solastninskimi deleži iz IV. točke izreka tega sklepa (VI. točka izreka). Kot posebni skupni del stavbe ID X-703 je določilo del stavbe z ID številko X-703-21, na katerem je vzpostavilo lastninsko pravico v korist vsakokratnega lastnika posameznega samostojnega dela stavbe z identifikacijsko številko X-703-3 do deleža 1/1 ter ostale dele stavbe navedene v VII. točki izreka. V VIII. točki izreka je ugotovilo obstoj lastninske pravice za vsak novo ustanovljeni samostojni posamezni del stavbe X-703 (VIII. točka izreka). Z IX. točko izreka je odredilo izvedbo tega sklepa v zemljiški knjigi glede nepremičnin navedenih v tej točki sklepa.

2. Zoper sklep se pritožujejo sedma udeleženka in enajsti udeleženec ter osmi udeleženec in deveta udeleženka.

3. Sedma udeleženka in enajsti udeleženec se pritožujeta predvsem proti VII. a točki sklepa, s katero je sodišče določilo, da se kot posebni skupni del stavbe z ID številko X-703 določi tudi del stavbe z ID številko X-703-21, na katerem se vzpostavi lastninska pravica v korist vsakokratnega lastnika posameznega samostojnega dela stavbe z identifikacijsko številko X-703-3 do 1/1. Pritožbenemu sodišču predlagata, da odloči, da je del stavbe X-703-21 sicer posebni skupni del stavbe X-703, vendar naj na tem delu vzpostavi lastninsko pravico v korist vsakokratnega lastnika posameznega samostojnega dela stavbe z ID št. X-703-9 do 1/1, podredno, da je del stavbe X-703-21 splošni skupni del stavbe z ID številko X-703 in se na njem vzpostavi solastninska pravica v korist vsakokratnih lastnikov posameznih samostojnih delov stavbe z ustreznimi solastninskimi idealnimi deleži, ki jih je treba na novo določiti. Sodišče je svojo odločitev glede dela stavbe X-703-21 oprlo na vlogi pridobiteljic posameznega dela X-703-3 z 20. 2. 2015 in 3. 10. 2016, ki nista bili vročeni nobenemu izmed udeležencev postopka, kar pomeni, da sta se pritožnika z navedbami pridobiteljic seznanila šele z izpodbijanim sklepom in se nista imela možnosti izjasniti o njunih navedbah, s čimer je sodišče zagrešilo bistveno kršitev postopka. Poleg tega je sodišče sklep izdalo brez glavne obravnave, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka. Udeleženca se nikakor ne strinjata z navedbami o domnevni dolgoletni nemoteni posesti in domnevni dobri veri pridobiteljic posameznega dela X-703-3. Ker navedbe niso podkrepljene z listinami, bi sodišče prve stopnje moralo izvesti glavno obravnavo, da bi udeleženca imela možnost postaviti vprašanja. Sodišče je zmotno ugotovilo dejansko stanje glede namembnosti in uporabe dela stavbe ID X-703-21, saj je napačno ugotovilo, da ta del predstavlja teraso, ki pripada posameznemu delu ID X-703-3. To ne drži, saj navedeni del predstavlja kvečjemu streho stavbe oziroma posameznega dela X-703-9, kar je razvidno iz sklepa GURS 02132-01623/2009-3 s 27. 10. 2011, iz katerega izhaja, da ta del stavbe predstavlja streho in tvori skelet stavbe in je pridobiteljicam dela X-703-3 priznan le v souporabo kot skupni prostor. Ne držijo navedbe pridobiteljic, da so navedeni del one in njihovi pravni predniki uporabljali nemoteno od leta 1954. Prav tako je sodišče prve stopnje zmotno materialnopravno zaključilo, da so pridobiteljice posameznega dela X-703-3 priposestvovale sporni del stavbe X-703-21, ki v naravi predstavlja streho in skupni prostor, česar ni mogoče priposestvovati, prav tako pridobiteljici posameznega dela X-703-3 nista predložili pravnega naslova. Podredno predlagata razveljavitev izpodbijanega dela sklepa.

4. Osmi udeleženec in deveta udeleženka navajata, da sta predlagala, da se v korist posameznega dela z začasno ident. št. X-703-905 vpiše vse dele, ki spadajo k temu delu stavbe, kot lastnina, ponekod kot solastnina ter kaj naj sodišče pri tem upošteva. Narobe je opredeljen in vpisan kot posebni skupni del del stavbe del X-703-21, saj ne drži, da ta del sodi k vsakokratnemu lastniku posameznega dela stavbe X-703-3. V dopolnitvi pritožbe pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbeno sodišče odločitev sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, ki naj opravi obravnavo in po potrebi ogled z izvedencem ustrezne stroke. Lastniki posameznega dela X-703-3 so neutemeljeno uveljavljali lastninsko pravico na celotnem delu stavbe X-703-21, saj niso dokazali, da v dobri veri in nemoteno uporabljajo teraso. Dejansko gre za splošni skupni del, ki pripada lastnikom vseh posameznih delov stavbe, še zlasti pa tistemu, ki je lastnik stavbe pod njo, saj streho vzdržujejo vsi lastniki. Terasa ni bila vključena v njihovo pogodbo. To streho so občasno res uporabljali njihovi najemniki, vendar ne v dobri veri, pač pa ob nasprotovanju vseh ostalih. Solastniški idealni deleži na splošnih skupnih delih stavbe so narobe izračunani. Prav tako so skupne površine določenih posameznih delov stavbe odmerjene v prevelikem obsegu, posledično pa je pri določenih stanovanjih - delih stavbe narobe izračunana površina, saj je premajhna. Iz sklepa ni razvidno, zakaj so le nekatere kleti vpisane kot deli stavbe, zato je povsem nepregledno, kaj vse obsega konkretni del stavbe, niti niso vse splošne skupne površine ustrezno vpisane v korist vsakokratnega lastnika dela stavbe X-703-11. Treba je razjasniti lastništvo na kletnih površinah obeh stavb.

5. Tretja, četrta in petnajsta udeleženka so vložile odgovor na pritožbo, v katerem predlagajo, da pritožbeno sodišče pritožbo sedme udeleženke in enajstega udeleženca zavrne. Tretja, četrta in petnajsta udeleženka so podale odgovor tudi na pritožbo osmega udeleženca in devete udeleženke, v katerem predlagajo, da pritožbeno sodišče njuno pritožbo in dopolnitev zavrne. Predlagateljica in trinajsta udeleženka sta podali odgovor na pritožbo osmega udeleženca in devete udeleženke, v katerem predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne razen v delu, ki se nanaša na posebni skupni del X-703-21, za katerega naj sodišče ugotovi, da predstavlja splošni skupni del stavbe.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi sedme udeleženke in enajstega udeleženca

7. Izpodbijani sklep je bil izdan pred 9. 7. 2017, ko je začel veljati ZVEtL-1, a ga mora sodišče druge stopnje uporabiti skladno s tretjim odstavkom 57. člena tega zakona.

8. Zaradi pomena, ki ga imata zemljiška knjiga in usklajenost zemljiškega katastra ter zemljiške knjige z dejanskim in pravnim stanjem za zagotovitev pravne varnosti prometa z nepremičninami in udeležencev na nepremičninskem trgu, je zakonodajalec ocenil, da je treba zagotoviti čimprejšnjo ureditev dotlej neurejenih etažno-lastninskih razmerij. Zato je uzakonil ZVEtL. To je interventni zakon, postopek se vodi po pravilih nepravdnega postopka, ta pa ni primeren za razreševanje spornih lastninskopravnih vprašanj. V skladu s svojim namenom¹ omogoči vpis lastninske pravice na delu stavbe, čeprav niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice na posameznem delu določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo, in olajšuje postopek tako, da sodišče odloča na podlagi dokaznih pravil in domnev iz ZVEtL.² Med udeleženci postopka spornih dejstev sodišče v postopku ne rešuje niti postopka ne prekinja, pač pa odloči v skladu z dokaznimi pravili in domnevami iz ZVEtL, če se ti ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno (24. člen ZVEtL-1).

9. Po trditvah pridobiteljic posameznega dela X-703-3 so lastninsko pravico na posameznem delu X-703-21, ki v naravi predstavlja teraso, pridobile na podlagi sklepa o dedovanju s 17. 11. 2005. Predmetno stanovanje je namreč skupaj s teraso odkupil pokojni S. M. po določbah Stanovanjskega zakona. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila souporaba skupnih delov stavbe zajeta v prodajni pogodbi št. 95-99/91, ki jo je pravni prednik predlagateljic sklenil s prodajalcem, pri čemer so pridobiteljice trdile, da je njihov pravni prednik teraso uporabljal od leta 1954 dalje. Ker na navedenem delu nihče od udeležencev ni uveljavljal lastninske pravice, je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo, da posamezni del X-703-21 predstavlja posebni skupni del in na njem vzpostavilo lastninsko pravico v korist vsakokratnega pridobitelja posameznega dela X-703-3. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje glede namembnosti in uporabe posameznega dela X-703-3, je neutemeljen, saj je sodišče o tem sklepalo na podlagi verjetnosti. Poleg tega tudi iz sklepa GURS o vpisu stavbe X-703 v kataster stavb (priloga A 3) izhaja, da je raba navedenega dela nestanovanjska. Zato ne drži pritožbeni očitek, da iz omenjenega sklepa GURS izhaja, da v naravi del X-703-3 predstavlja streho, temveč je ugotovljeno le to, da gre za nestanovanjsko rabo. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno materialnopravno zaključilo, da so pridobiteljice posameznega dela X-703-3 del X-703-21 priposestvovale, ker niso predložile pravnega naslova. Tega predstavlja prodajna pogodba 95-99/91, ki jo je sodišče prve stopnje pridobilo po uradni dolžnosti iz zbirke listin iz zemljiške knjige. Neutemeljen je torej pritožbeni očitek, da navedbe predlagateljic niso podkrepljene z listinami.³

10. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb iz 11. člena drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni izvedlo glavne obravnave, ni utemeljen, saj 29. člen ZVEtL-1 izrecno določa, da izvedba naroka ni obligatorna, temveč ga sodišče opravi le, kadar je po mnenju sodišča to smotrno.

11. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker vlog pridobiteljic z 20. 2. 2015 in 3. 10. 2016 ni vročalo ostalim udeležencem v postopku, ni utemeljen. Navedeni vlogi predstavljata prijavo udeležbe pridobiteljic posebnega dela X-703-3. Drži, da sodišče prve stopnje navedenih vlog ni vročalo ostalim udeležencem v postopku, a ti lastninske pravice na delu X-703-21 v svojih predlogih za udeležbo niso uveljavljali. Upoštevaje namen ZVEtL in ZVEtL-1 pritožnikoma ni odvzeta možnost uveljavljati zahtevek na delu X-703-21 v pravdnem postopku. Izpodbijana odločba o vzpostavitvi etažne lastnine v postopku po ZVEtL namreč ne postane materialno pravnomočna, temveč se bo o sporih v zvezi z lastništvom in o pravicah na skupnih delih stavbe lahko odločalo še po pravnomočnosti odločbe po ZVEtL, kar izrecno določa 35. člen ZVEtL-1, kjer bodo udeleženci imeli možnost uveljavljati svojo pravico na delu X-703-21 kot splošnem skupnem delu ali kot posebnem delu v korist vsakokratnega lastnika posameznega samostojnega dela X-703-9. Poleg tega tudi sicer ne drži, da pritožnika z zahtevo pridobiteljic posebnega dela X-703-3 po pridobitvi lastninske pravice na delu X-703-21 nista bila seznanjena, saj so pridobiteljice navedeno zahtevo uveljavljale že v postopku vpisa stavbe X-703 v kataster stavb, kar izhaja iz tretje strani obrazložitve sklepa GURS 02132-01623/2009-3 s 27. 10. 2011, za katerega je bila odrejena vročitev tudi pritožnikoma. Glede na to, da se pritožnika zavzemata za določitev dela X-703-21 kot posebnega skupnega dela v lasti pridobitelja posameznega dela X-703-9, ni odveč dodati, da pridobitelj posameznega dela X-703-9 v prijavi udeležbe na list. št. 44 in list. št. 102 lastninske pravice na posebnem skupnem del X-703-21 v tem postopku sploh ni uveljavljal.

O pritožbi osmega udeleženca in devete udeleženke

12. Pritožbene očitke osmega udeleženca in devete udeleženke v zvezi s posebnim skupnim delom X-703-21, da predlagateljice niso izkazale lastninske pravice na navedenem delu, pritožbeno sodišče kot neutemeljene zavrača in se sklicuje na razloge navedene v 9. točki obrazložitve sklepa.

13. S pritožbenim očitkom, da je v delih stavbe napačno izračunana površina stavbe in da so idealni solastniški deleži na splošnih skupnih delih narobe izračunani, pritožnika izpodbijata stanje v katastru stavb. Stavba X-703 je bila v kataster stavb že vpisana s sklepom GURS 02132-01623/2009-3 s 27. 10. 2011. V primeru, če so stavba in njeni deli že vpisani v katastru stavb, sodišče zagotovi spremembo vpisov oziroma nov vpis stavbe le, če ugotovi odločilno neskladje med dejanskim stanjem in stanjem v katastru stavb, ali če o tem, da se izvedejo spremembe oziroma nov vpis, med udeleženci ni spora. Šteje se, da je podano odločilno neskladje med dejanskim stanjem in vpisom v katastru stavb, če je verjetno izkazano, da je več stavb napačno vpisanih kot ena stavba, da niso vpisani vsi skupni prostori v stavbi, da je več posameznih delov stavbe skupaj nepravilno vpisanih kot en posamezni del, da posamezni deli stavbe sploh niso vpisani, in podobno (drugi odstavek 28. člena ZVEtL-1). Samo odstopanja evidentiranih tlorisov in površin delov stavbe od dejanskih se ne štejejo za odločilno neskladje med dejanskim stanjem in stanjem v katastru stavb. Glede na določilo tretjega odstavka 28. člena ZVEtL-1 so tako pritožbeni očitki glede narobe izračunanih površin stanovanj ter posledično napačno izračunanih idealnih solastniških deležih na splošnih skupnih delih stavbe, neutemeljeni, saj ne gre za odločilno neskladje, ki bi terjalo postopanje sodišča prve stopnje po prvem odstavku 28. člena ZVEtL-1.

14. Pritožbeni očitek, da ni razvidno, zakaj so le nekatere kleti vpisane kot deli stavbe, je pavšalen, saj pritožnika ne opredelita delov, za katere menita, da bi prav tako morali soditi med dele stavbe. Prav tako je neutemeljen pritožbeni očitek, da vse splošne skupne površine niso bile ustrezno vpisane v korist vsakokratnega lastnika dela stavbe X-703-11, kot tudi očitek, da je potrebno razjasniti lastništvo na kletnih površinah obeh stavb. Pritožnika ne navedeta konkretizirano, za katere dele stavbe menita, da so bili zmotno izpuščeni iz obsega splošnih skupnih delov. Kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa, delu stavbe z ID številko X-703-11 pripada solastniški idealni delež na splošni skupnih delih stavbe do 10.123/236.581 celote. Prav tako ni utemeljen pritožbeni očitek, da ni razvidno, kaj vse obsega konkretni del stavbe, saj iz izreka izpodbijanega sklepa jasno izhaja, kateri deli stavbe predstavljajo samostojne posamezne dele (IV. točka izreka), kateri deli so splošni skupni deli (V. in VI. točka izreka) in kateri so posebni skupni deli (VII. točka izreka).

15. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene, prav tako pa niso podani pritožbeni razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1).

16. Pritožniki stroškov pritožbenega postopka niso priglasili, prav tako ne predlagateljica in trinajsta udeleženka, ki sta na pritožbi odgovorili. Stroške odgovora na pritožbo so priglasile tretja, četrta in petnajsta udeleženka. Ker vsak udeleženec postopka za vzpostavitev etažne lastnine trpi svoje stroške postopka (prvi odstavek 35. člena ZNP), je pritožbeno sodišče o stroških odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

-------------------------------
¹ To je, da osebam, ki s pravnim naslovom izkazujejo upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, omogoči vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe).
² Izjema je, če med udeleženci ni spora o drugačnem stanju ali če je drugače izkazano s pravnomočno odločbo sodišča ali drugega pristojnega državnega organa (18. člen ZVEtL-1)
³ Poleg tega so predlagateljice v odgovoru na pritožbo navedle tudi, da je bila uporaba terase izrecno določena v stanovanjski pogodbi, ki jo je pravni prednik sklenil s ... 24. 1. 1967, kar potrjuje pogodba v prilogi D 28.

Datum zadnje spremembe:

23.08.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 1806/2015
• VSL sklep I Cp 833/2014
• VSL sklep II Cp 1245/2015