VSL Sodba I Cp 322/2018

Jedro

Tožeča stranka je podala zadostne trditve in dokaze tako glede podlage terjatve kot njene višine, medtem ko se je toženec branil zgolj s trditvijo, da bi morali biti pri tožeči stranki vsi njegovi TRR zaprti že dne 18. 1. 2014, pri čemer pa ne pojasni, na kakšni podlagi. Splošni pogoji za poslovanje z osebnim računom, ki so sestavni del pogodbe o osebnem računu v 35. členu določajo pogoje za odpoved pogodbe. Med ostalim banka lahko zapre osebni račun le na pisno zahtevo imetnika, ki mora imeti ob zaprtju poravnane vse obveznosti iz pogodbe. Toženec pa tega ni niti zatrjeval, niti dokazoval.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi:

"Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 41747/2016-I z dne 26. 4. 2016 ostane v veljavi v delu, v katerem je bilo dolžniku naloženo, da v osmih dneh poravna upniku 434,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 12. 2015 dalje do plačila.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 359,00 EUR nadaljnjih stroškov pravdnega postopka, v roku 15, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku izpolnitvenega roka."

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 220,80 EUR stroškov pritožbenega postopka, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku izpolnitvenega roka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 41747/2016 z dne 26. 4. 2016 razveljavilo v prvem odstavku izreka za znesek 434,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 12. 2015 dalje do plačila in tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Tožeča stranka se zoper sodbo pritožuje zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo sodbe tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi in toženi stranki naloži plačilo pravdnih stroškov. Navaja, da je v dopolnitvi tožbe vsebinsko odgovorila in prerekala vse relevantne ugovorne navedbe tožene stranke. Drži, da ni še posebej zanikala navedbe o vloženi prošnji za zaprtje računa, vendar je zanikanje tega neločljivo z navedbo tožeče stranke o tem, da račun ni zaprt. Poleg tega je tožena stranka šele v vlogi z dne 24. 4. 2017 navedla datum zatrjevanega zaprtja računa z dnem 18. 1. 2014. Tožeča stranka je tej navedbi ugovarjala v prvi naslednji vlogi, to je v prvi pripravljalni vlogi, kar ugotavlja tudi sodišče. Napačen in neutemeljen je zaključek sodišča, da tožeča stranka ni pravočasno ugovarjala datumu zaprtja računa. Če tožeča stranka ni zaprla računa tožene stranke, slednja pa je račun uporabljala do odstopa tožeče stranke od pogodbe, je povsem jasno, da tožeča stranka vloge za zaprtje ni prejela. Če bi jo prejela, bi o njej odločila tako ali drugače. Ker sodišče ni upoštevalo navedb tožeče stranke, je podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj tožeči stranki zaradi nezakonitega postopanja sodišča ni bila dana možnost obravnavanja. Sodba ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, razlogi sodbe so nejasni in v nasprotju z listinami v spisu. Sodišče je kršilo tudi 14. in 15. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Posledično je napačna tudi obrazložitev sodbe v delu, ko govori o višini tožbenega zahtevka, ker upošteva zmotno predpostavko, da je bil račun tožene stranke zaprt od 18. 1. 2014, kar ne drži. Tožeča stranka je na vse navedbe tožene stranke konkretizirano in pravočasno odgovorila z navedbami o posameznih zneskih, podlagah izračunanih zneskov in datumih knjiženja v breme računa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi postopek vodilo po določbah 442. do 458. člena ZPP, ki se uporabljajo v postopku v sporih majhne vrednosti. Sporna denarna terjatev namreč ne presega 2.000,00 EUR (443. člen ZPP). V postopkih v sporih majhne vrednosti se sme sodba izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

5. Prvostopenjsko sodišče je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka oprlo na zaključek, da je bila odpoved pogodbe o osebnem računu št. ... z dne 10. 3. 2003 s strani tožeče stranke brez učinka, saj bi moral biti račun zaprt že dne 18. 1. 2014. Pritožba ima prav, da je prvostopenjsko sodišče pri odločitvi o tem nepravilno uporabilo določbe 451. in 452. člena v zvezi z drugim odstavkom 214. člena ZPP. Navedene relativne kršitve določb ZPP pa pomenijo tudi kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je bila tožeči stranki zaradi tega odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Tožeča stranka nadalje pravilno poudarja, da je toženec v ugovoru zoper sklep o izvršbi glede zaprtja osebnega računa le navrgel, da „kljub prošnji, da zaprejo omenjena računa se to ni zgodilo“, ne da bi navedeno trditev konkretiziral, prav tako ni predložil nobenih dokazov v tej smeri. Tožeča stranka je v dopolnitvi tožbe v celoti prerekala navedbe tožene stranke in v nadaljevanju natančno opisala pogodbeno razmerje in razloge za odpoved pogodbe ter zaprtje računa z dnem 24. 2. 2015, in sicer sledeče: na računu je nastalo negativno stanje; toženec je skoraj ves čas do zaprtja računa uporabljal VISA kartico v breme osebnega računa; kljub prejetim opominom dolga ni poravnal. Toženec je šele v kasnejših dveh vlogah omenjal, da je želel zapreti TRR pri tožeči stranki, da bi morali biti vsi TRR zaprti že dne 18. 1. 2014 ter da je sporno, da banka ne prekine pogodbe na dan, ko se z njimi ustno dogovoriš. Tudi teh trditev ni konkretiziral. Enako utemeljeno tožeča stranka nasprotuje tudi stališču sodbe, da naj ne bi podala ustreznih trditev in dokazov o višini terjatve. Tožeča stranka je že v dopolnitvi tožbe podala zadostno trditveno in dokazno podlago o višini terjatve, bolj podrobno pa še v prvi pripravljalni vlogi, ko je odgovarjala na navedbe toženca.

6. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da je tožeča stranka podala zadostne trditve in dokaze tako glede podlage terjatve kot njene višine, medtem ko se je toženec branil zgolj s trditvijo, da bi morali biti pri tožeči stranki vsi njegovi TRR zaprti že dne 18. 1. 2014, pri čemer pa ne pojasni, na kakšni podlagi. Splošni pogoji za poslovanje z osebnim računom (priloga A 11), ki so sestavni del pogodbe o osebnem računu (priloga A 10) v 35. členu določajo pogoje za odpoved pogodbe. Med ostalim banka lahko zapre osebni račun le na pisno zahtevo imetnika, ki mora imeti ob zaprtju poravnane vse obveznosti iz pogodbe. Toženec pa tega ni niti zatrjeval, niti dokazoval.

7. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi in sodbo sodišča prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava spremenilo tako, da je zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi (358. člen v zvezi s 442. členom ZPP).

8. Ker je tožeča stranka uspela z zahtevkom, ji mora tožena stranka povrniti potrebne stroške postopka (drugi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je stroške odmerilo na podlagi določb Odvetniške tarife in Zakona o sodnih taksah. Specifikacija stroškov je razvidna iz vlog tožeče stranke v spisu. Ker je tožeča stranka s pritožbo uspela, ji je tožena stranka dolžna povrniti tudi stroške pritožbenega postopka (za pritožbo 250 odvetniških točk, za materialne stroške 2 %, za sodno takso 78,00 EUR skupaj z DDV 220,80 EUR). Od teh stroškov je v primeru zamude dolžna plačati tudi zakonske zamudne obrestmi skladno z načelnim pravnim mnenjem občne seje VSRS z dne 13. 12. 2006.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 1989/2015
• VSL Sodba I Cp 304/2018
• VSL sodba II Cp 3337/2012