VSL Sklep II Cp 2783/2017

Jedro

Vprašanje o statusu kmetije - ali je ta ob smrti zapustnika izpolnjevala pogoje za zaščiteno kmetijo ali ne, je predhodno vprašanje v zapuščinskem postopku. Glede na dosedanje podatke je torej sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbe o dedovanju, za pravilno uporabo materialnega prava pa je potrebno ugotoviti še dodatna pravno relevantna dejstva.

Izrek

I. Pritožbi dedinje M. M. zoper sklep D 158/2006 z dne 11. 5. 2017 se delno ugodi in se izpodbijani sklep:

- spremeni tako, da se predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti ugodi in se razveljavi potrdilo o pravnomočnosti sklepa D 158/2006 z dne 28. 10. 2016,

- razveljavi glede odločitve o zavrženju pritožbe zoper sklep D 158/2006 z dne 28. 10. 2016.

V preostalem delu se pritožba zoper sklep D 158/2006 z dne 11. 5. 2017 zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem in nerazveljavljenem delu (glede odločitve o zavrnitvi predloga za izdajo popravnega sklepa) potrdi.

II. Pritožba dedinje M. M. zoper sklep D 158/2006 z dne 28. 10. 2016 se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Pritožbi dediča M. S. zoper sklep o dedovanju D 158/2006 z dne 26. 6. 2017 v zvezi s popravnim sklepom o dedovanju z dne 16. 10. 2017 se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

IV. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom z dne 11. 5. 2017 je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog dedinje M. M. za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa D 158/2006 z dne 28. 10. 2016 in predlog za izdajo popravnega sklepa, pritožbo zoper sklep z dne 28. 10. 2016 pa je zavrglo z utemeljitvijo, da zoper sklep o vknjižbi ni pritožbe.

2. Z izpodbijanim sklepom o dedovanju z dne 26. 6. 2017 je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o napotitvi na pravdo z dne 20. 4. 2017 (I. točka izreka). Ugotovilo je, da v zapuščino po pokojni V. V. spadajo nepremičnine, navedene v II. točki izpodbijanega sklepa, in neizplačana pokojnina pri ZPIZ (II. točka izreka), ter da je zapustnica glede nepremičnine parc. št. 678/1 naredila oporoko. Za oporočno dedinjo glede te nepremičnine je razglasilo zapustničino hčer M. M. (III. točka izreka), za zakonite dediče glede preostalega premoženja pa zapustničine hčere P. P., A. A., B. B. in C. C., vsako do 1/6, ter zapustničina vnuka M. S. do 3/12 in D. S. do 1/12 zapuščine (VI. točka izreka). Pri tem je upoštevalo, da sta k zakonitemu dedovanju poklicana zapustničina vnuka M. V. in A. V. svoj dedni delež odstopila v korist sodediča M. S. (VI. točka izreka) in da se je oporočna dedinja M. M. na podlagi sporazuma o odpovedi dedovanju odpovedala zakonitemu dedovanju (V. točka izreka). S popravnim sklepom z dne 16. 10. 2017 je izpodbijani sklep o dedovanju v III. točki izreka popravilo tako, da je v prvi alineji za besedo Š. črtalo piko in dodalo besedilo: „do 3/5“.

3. Proti sklepu z dne 11. 5. 2017 se pritožuje dedinja M. M. po svojih pooblaščencih iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in predlogu za izdajo popravnega sklepa ugodi. V pritožbi povzema obrazložitev izpodbijanega sklepa, iz katerega izhaja, da je sodišče s sklepom z dne 28. 10. 2016 sklenilo, da se na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 409/2011 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2770/2014 pri zapustnici lastnih nepremičninah vknjiži lastninska pravica na osebo z imenom J. V. do 4/10. Navaja, da prvi odstavek 172. člena ZD¹ dopušča pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje, če ni s tem zakonom drugače določeno. Enako določa tudi ZPP². Po njenem mnenju ni podlage, da pritožba zoper sklep z dne 28. 10. 2016 ne bi bila dovoljena že iz razloga, ker je sodišče v njem zapisalo, da gre za nekakšen odredbeni sklep, zoper katerega ni pritožbe. Zaradi napačnega pravnega pouka in posledično zavrženja vložene pritožbe je sodišče dedinji na arbitraren način odvzelo pravico do pravnega sredstva, ki je vsakomur zagotovljena že po 25. členu URS³. S svojim ravnanjem je kršilo tudi 22. člen URS, ki vsakomur zagotavlja enako varstvo pravic. Sklep, zoper katerega ni mogla vložiti pritožbe (oziroma je sodišče njeno pritožbo zavrglo), posega v njene pravice, konkretno v njeno lastninsko pravico na nepremičnini parc. št. 678/1. Vztraja, da sporna parcela ne sodi v zapuščino in sodišču očita zmotno uporabo materialnega prava. V nadaljevanju ponavlja razloge iz pritožbe, ki jo je sodišče z izpodbijanim sklepom zavrglo, da za dovolitev vknjižbe lastninske pravice v korist J. V. zapuščinsko sodišče v zapuščinski zadevi ni imelo nikakršne pravne oziroma dejanske podlage. Sodišče je prekoračilo svojo pristojnost, zato je treba ta sklep⁴ razveljaviti.

4. Na pritožbo dedinje je po svojem pooblaščencu odgovoril dedič M. S. in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne, potrdi izpodbijani sklep ter pritožnici naloži plačilo njegovih stroškov.

5. Proti sklepu o dedovanju z dne 26. 6. 2017 (v zvezi s popravnim sklepom z dne 16. 10. 2017)⁵ se pritožuje dedič M. S. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Meni, da je sodišče prve stopnje ravnalo v nasprotju z določbo 210. člena ZD, ko ni prekinilo zapuščinskega postopka zaradi teka obnove postopka v zvezi s preverjanjem kmetije, ki je predmet dedovanja, o izpolnjevanju pogojev za zaščiteno kmetijo. Kot je opozarjal v postopku, je upravni organ na vlogo - zahtevo zapustnice, ki jo je po pooblastilu zastopala hči A. A., v letu 2005 preveril predmetno kmetijo in ugotovil, da ne izpolnjuje več pogojev za zaščiteno kmetijo ter o tem dne 16. 11. 2005 izdal odločbo. Postopek preveritve izpolnjevanja pogojev za zaščiteno kmetijo je bil sprožen na podlagi ponarejenega pooblastila, kar je bilo ugotovljeno v sodbi Okrajnega sodišča v Grosupljem K 101/2009 z dne 22. 10. 2009, s katero je bila A. A. spoznana za krivo storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 256. člena KZ⁶. Dedič M. S. je tudi na zapuščinski obravnavi dne 20. 4. 2017 sodišče opozoril na tek obnove postopka, zato bi moralo sodišče do pravnomočne odločitve upravne enote zapuščinski postopek prekiniti. Če bo z obnovo postopka uspel in bo odločba z dne 16. 11. 2005 odpravljena, bi se moralo dedovanje izpeljati po pravilih, ki veljajo za dedovanje zaščitenih kmetij. Sodišče je zavzelo napačno stališče, ko postopka ni prekinilo, z obrazložitvijo, da v času smrti zapustnice nepremičnine niso bile zaščitena kmetija, saj je jasno, da je do tega prišlo zaradi storjenega kaznivega dejanja. Izpostavlja, da je sklep o dedovanju sam s seboj v nasprotju, saj je v 7. točki obrazložitve sodišče zapisalo, da je prepisalo premičnine, ki so bile omenjene v pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 409/2011, ki naj bi bile vse v deležu 6/10 last zapustnice, iz izreka pa ni razvidno, da bi sodišče s sklepom o dedovanju zajelo tudi premičnine. Sicer pa se s takšno odločitvijo strinja in navaja, da sporne premičnine ne morejo biti predmet dedovanja po pokojni V. V., ker so bile že predmet dedovanja v zapuščinskem postopku po pokojnem J. V., ki se je vodil pred Okrajnim sodiščem v Grosupljem D 313/2004. V zvezi s tem predlaga vpogled v ta spis in prilaga sklep o dedovanju in delni sklep o dedovanju po pokojnem J. V. Uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 12. točki prvega odstavka 339. člena ZPP (res iudicata).

6. Ostali dediči na pritožbo niso odgovorili.

7. Pritožba dediča M. S. zoper sklep z dne 26. 6. 2017 je utemeljena, pritožba dedinje M. M. zoper sklep z dne 11. 5. 2017 je delno utemeljena, pritožba dedinje M. M. zoper sklep z dne 28. 10. 2016 pa ni utemeljena.

O pritožbi dedinje M. M. zoper sklep z dne 11. 5. 2017 in sklep z dne 28. 10. 2016

8. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 28. 10. 2016 sklenilo, da se na podlagi pravnomočne odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 409/2011 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2770/2014 pri zapustnici lastnih nepremičninah vknjiži lastninska pravica na osebo z imenom J. V. do 4/10, da se obe navedeni sodbi vzameta v zbirko listin in da je navedeni sklep takse prost. V pravni pouk je zapisalo, da zoper ta sklep ni pritožbe.

9. O vknjižbi pravic na podlagi listin, ki jih ZZK-1⁷ našteva v prvem odstavku 40. člena, odloča zemljiškoknjižno sodišče, pri čemer o vpisih odloča na podlagi predloga stranke in v mejah zahtevkov za vpis, po uradni dolžnosti pa samo, če tako določa zakon (načelo dispozitivnosti zemljiškoknjižnega postopka – 125. člen ZZK-1). Po prvem odstavku 46. člena ZZK-1 po uradni dolžnosti med drugim odloči o vknjižbi lastninske pravice na podlagi sodne odločbe iz 6. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1 (pravnomočnega sklepa o dedovanju), in sicer na podlagi obvestila zapuščinskega sodišča, ki mu je priložen sklep o dedovanju. Pri odločanju o vpisu, o katerem odloča po uradni dolžnosti, zemljiškoknjižno sodišče pred dovolitvijo vpisa preveri obstoj pogojev iz 2. do 5. točke 148. člena ZZK-1. Zemljiškoknjižno sodišče dovoli vpis, če listina, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih ta zakon določa za listine, ki so podlaga za vpis, če je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen, če po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira ta vpis in če so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto vpisa določa ta zakon. V zvezi s tem 216. člen ZD nalaga zapuščinskemu sodišču, da po uradni dolžnosti odredi potrebne vpise v zemljiški knjigi, tj. poskrbi za izvedbo pravnomočnega sklepa o dedovanju v zemljiški knjigi. Presoja pogojev za vpis v zemljiško knjigo je v domeni zemljiškoknjižnega sodišča.

10. V pritožbi zoper sklep z dne 11. 5. 2017 dedinja utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje z izdajo sklepa z dne 28. 10. 2016 prekoračilo svojo pristojnost. V tej zapuščinski zadevi gre za dedovanje po pokojni V. V., zato sodišče ni imelo podlage za odredbo vpisa lastninske pravice po uradni dolžnosti v korist pokojnega sina zapustnice J. V., ki ni dedič v tem postopku, na podlagi pravnomočne sodbe pravdnega sodišča, s katero so dediči po J. V. dosegli, da se iz zapuščine izloči 4/10 deleža v korist slednjega. Premoženje zapustničinega pokojnega sina in s tem povezani vpisi v zemljiško knjigo namreč niso predmet tega zapuščinskega postopka. Kljub temu pa s pritožbenimi navedbami v zvezi s tem ne more uspeti. Višje sodišče sicer pritrjuje stališču pritožnice, da je bilo takšno ravnanje sodišča prve stopnje brez posebne zakonske podlage, ni pa bilo nedopustno. Kot izhaja iz 4. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, je bilo na naroku dne 6. 10. 2016 med dediči nesporno, da se upoštevajo sodbe, izdane v pravdnem postopku, in da se delež J. V. po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 409/2011 na nepremičninah in premičninah deli na dediča M. S. in D. S. Na naroku so dediči predlagali izdajo sklepa o dedovanju,⁸ pri čemer naj bi se razdružitev solastnine opravljala naknadno. Glede na navedeno je po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje z izdajo sklepa z dne 28. 10. 2016 v zapuščinskem postopku zmotno štelo, da gre za sklep o dedovanju po pokojni V. V. in kot del sklepa po uradni dolžnosti odredilo ustrezen vpis v zemljiški knjigi. Sklep je namreč izdalo v okviru spora o obsegu zapuščine in uspešno uveljavljenega izločitvenega zahtevka v korist potomcev v pravdi, zaradi česar je prišlo do zmanjšanja obsega zapuščine po zapustnici. Kot je obrazložilo v 8. točki izpodbijanega sklepa, je s tem zgolj uredilo zemljiškoknjižno stanje na podlagi zgoraj navedenih sodb in do konca izpeljalo postopek glede izločitvenega ugovora pokojnega sina oziroma vnukov. Čeprav vsebinsko ne gre za sklep o dedovanju, temveč za sklep o vknjižbi⁹ (oziroma sklep o odredbi za vknjižbo lastninske pravice), zemljiškoknjižno sodišče pa bi potrebne vpise v zemljiški knjigi lahko opravilo (oziroma bi moralo opraviti) že na podlagi pravnomočne sodne odločbe, vendar na predlog upravičenega predlagatelja, takšno ravnanje zapuščinskega sodišča lahko pomeni kvečjemu relativno bistveno kršitev določb postopka, ki na pravilnost in zakonitost odločitve ni vplivala. Na naroku 6. 10. 2016 podane navedbe dedičev je glede na konkretne okoliščine primera mogoče šteti tudi kot predlog za izdajo zemljiškoknjižnega sklepa o vpisu. Upoštevajoč dejstvo, da je zemljiškoknjižno sodišče na podlagi predloženega sklepa z dne 28. 10. 2016 in sodb pravdnega sodišča v nadaljnem postopku vpisalo lastninsko pravico na spornih nepremičninah do 4/10 (2/5) na J. V. in do 6/10 (3/5) na zapustnico, je bil sklep zapuščinskega sodišča z dne 28. 10. 2016 sicer nepotreben (oziroma je nadomestil predlog za vpis), ne pa nezakonit. S tem, ko je (brez predloga)¹⁰ izdalo po vsebini zemljiškoknjižni sklep, je torej zapuščinsko sodišče zagrešilo postopkovno kršitev, ki pa ne predstavlja absolutne bistvene kršitve določb postopka,¹¹ prav tako, kot že obrazloženo, pa le-ta ni vplivala na zakonitost in pravilnost sklepa.

11. Utemeljeno pa pritožba opozarja, da je sodišče v sklepu z dne 28. 10. 2016 podalo napačen pravni pouk, da proti sklepu ni pritožbe, čeprav zakon v resnici to pravico daje. Prvi odstavek 172. člena ZD določa, da je zoper sklep sodišča prve stopnje dovoljena pritožba, če ni s tem zakonom drugače določeno. Prav tako ZZK-1 v 159. členu določa, da proti sklepu o vpisu, ki ga izda zemljiškoknjižni sodnik, udeleženci postopka lahko vložijo pritožbo. Glede obravnavanega sklepa ne ZD ne ZZK-1 ne določata drugače, zato je proti sklepu z dne 28. 10. 2016, s katerim je sodišče, upoštevajoč pravnomočno sodbo pravdnega sodišča, odredilo potrebne vpise v zemljiški knjigi, posebna pritožba dovoljena v zakonskem roku iz drugega odstavka 172. člena ZD oziroma drugega odstavka 159. člena ZZK-1, to je v 15 dneh od vročitve sklepa. V sklepu z dne 28. 10. 2016 je tako vsebovan napačen pravni pouk o nedovoljenosti pritožbe.

12. Glede na dovoljenost rednega pravnega sredstva zoper odločitev o vknjižbi lastninske pravice, je prvostopenjska odločitev v izpodbijanem sklepu z dne 11. 5. 2017, ko sodišče utemeljuje zavrženje pritožbe zaradi nedovoljenosti rednega pravnega sredstva, neutemeljena. Višje sodišče je zato pritožbi v tem delu ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlogu ugodilo in klavzulo oziroma potrdilo o pravnomočnosti sklepa z dne 28. 10. 2016 razveljavilo, v delu glede zavrženja pritožbe zoper navedeni sklep pa izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP) ter v nadaljevanju kot dovoljeno obravnavalo pravočasno¹² pritožbo dedinje M. M. zoper sklep z dne 28. 10. 2016.

13. Ker je v pritožbi zoper sklep z dne 28. 10. 2016 pritožnica uveljavljala povsem enake pritožbene razloge, kot v pritožbi zoper izpodbijani sklep z dne 11. 5. 2017, na katere je pritožbeno sodišče že odgovorilo v točki 10 obrazložitve, se na že podane razloge glede njene neutemeljenosti v celoti sklicuje ter jih zato na tem mestu ne navaja ponovno. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo zoper sklep z dne 28. 10. 2016 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje z dne 28. 10. 2016.

14. Kar zadeva pritožbene trditve v zvezi z obsegom zapuščine, pa je nanje pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje,¹³ zato se pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa.

15. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje z dne 11. 5. 2017 delno spremenilo, delno pa razveljavilo, kot to izhaja iz izreka tega sklepa. V preostalem izpodbijanem delu pa je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo, saj pri preizkusu sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD pazi po uradni dolžnosti (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Posledično je bilo, kot že povedano, kot neutemeljeno treba zavrniti tudi pritožbo zoper sklep z dne 28. 10. 2016.

O pritožbi dediča M. S. zoper sklep z dne 26. 6. 2017

16. V zvezi s predlogom za obnovo postopka, ki sta ga dne 3. 11. 2010 vložila pritožnik in sodedič D. S., na podlagi katerega na Upravni enoti Grosuplje teče postopek preveritve kmetije, ki je predmet dedovanja, o izpolnjevanju pogojev za zaščiteno kmetijo, je sodišče prve stopnje obrazložilo, da je za dedovanje spornih nepremičnin odločilno stanje nepremičnin v času smrti, in da nepremičnine v času smrti zapustnice niso bile zaščitena kmetija, zato je glede njih nastopilo dedovanje na podlagi ZD. Pri tem je prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, kot pravilno navaja pritožba. Prvostopenjsko sodišče je namreč prezrlo, da so nepremičnine v vl. št. x, k. o. R, v vl. št. x, k. o. Š., v vl. št. x k. o. S. in v vl. št. x, k. o. M., v lasti zapustnice, izgubile status zaščitene kmetije z odločbo Upravne enote Grosuplje z dne 16. 11. 2005, pri čemer je bila odločba izdana na podlagi ponarejene listine oziroma ponarejenega pooblastila, kot je bilo ugotovljeno s pravnomočno kazensko obsodilno sodbo Okrajnega sodišča v Grosupljem K 101/2009 z dne 22. 10. 2009, s katero je bila sodedinja A. A. spoznana za krivo storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 256. člena KZ. Po ZDKG¹⁴ sodišče odloča, če je bila ob uvedbi dedovanja kmetija določena za zaščiteno kmetijo. Ker se dedovanje po umrlem uvede z njegovo smrtjo (123. člen ZD), je očitno, da v obravnavanem primeru ob smrti zapustnice oziroma ob uvedbi dedovanja (dne 24. 3. 2006) sporna kmetija ni imela (več) statusa zaščitene kmetije. Vendar se vprašanja o dedovanju po ZDKG ugotavljajo po stanju v času izdaje sklepa o dedovanju. Ni pa sodišče prve stopnje upoštevalo, da v primeru, da bo v obnovljenem upravnem postopku odločba z dne 16. 11. 2005 odpravljena in bo vzpostavljeno prejšnje stanje oziroma ponovno (nazaj) vzpostavljen status zaščitene kmetije, glede teh nepremičnin ne bo mogoče uporabiti splošnih predpisov o dedovanju, temveč bo treba dedovanje izvesti po določbah ZDKG. Za dedovanje takih kmetij pa velja, da nepremičnin ni mogoče deliti, ampak mora zaščiteno kmetijo prevzeti samo ena oseba. Vprašanje o statusu kmetije – ali je ta ob smrti zapustnika izpolnjevala pogoje za zaščiteno kmetijo ali ne, je predhodno vprašanje v zapuščinskem postopku. Glede na dosedanje podatke je torej sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbe o dedovanju, za pravilno uporabo materialnega prava pa je potrebno ugotoviti še dodatna pravno relevantna dejstva. Pritožbeno sodišče zato zaključuje, da sta podana pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi česar je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep o dedovanju v celoti razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

17. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje ugotovi oziroma poizve, ali je bilo v upravnem postopku predlogu za obnovo postopka ugodeno in v primeru, da je bila obnova dovoljena, prekine zapuščinski postopek in počaka na dokončno odločitev glede statusa spornih nepremičnin, oziroma če je bilo o tem predhodnem vprašanju že odločeno, upošteva upravno odločbo ter nato ponovno odloči v skladu z določbami ZD ali ZDKG. V nasprotnem primeru naj o dedovanju odloči upoštevajoč upravno odločbo z dne 16. 11. 2005.¹⁵

18. Ker je torej zaradi napačnih materialnopravnih stališč sodišča prve stopnje dejansko stanje v izpodbijanem sklepu nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, razveljavilo izpodbijani sklep z dne 26. 6. 2017 in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (355. člen ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 163. členom ZD). V novem postopku naj sodišče upošteva tudi ostala pritožbena izvajanja pritožnika in ugotovi, kaj sodi v zapuščino po pokojni V. V. (premičnine) ter v zvezi s tem po potrebi upošteva v pritožbi podane trditve in dokaze ter sodedičem omogoči, da se o njih izjavijo. Ob tem pritožbeno sodišče opozarja na pravnomočno sodbo pravdnega sodišča II P 409/2011, s katero je sodišče odločilo o izločitvi dela zapuščine iz premoženja zapustnice.

19. Glede na sprejeto odločitev se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Zakon o dedovanju, Uradni list SRS, št. 15/1976, s kasnejšimi spremembami.
² Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.
³ Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/1991, s kasnejšimi spremembami.
⁴ Pritožba sicer govori o izpodbijanem sklepu, vendar iz obrazložitve izhaja, da na tem mestu očitno govori o sklepu z dne 28. 10. 2016.
⁵ Pritožbeno sodišče ne povzema pritožbenih navedb v zvezi s predlogom za izdajo popravnega sklepa, saj je sodišče prve stopnje dne 16. 10. 2017 izdalo popravni sklep in popravilo napako (v III. točki izreka zapisalo delež nepremičnine parc. št. 678/1, ki ga je prejela oporočna dedinja M. M., in znaša 3/5), na katero je opozoril pritožnik.
⁶ Kazenski zakonik, Uradni list RS, št. 63/1994, s kasnejšimi spremembami.
⁷ Zakon o zemljiški knjigi, Uradni list RS, št. 58/2003, s kasnejšimi spremembami.
⁸ List. št. 186 spisa.
⁹ Kar je v 10. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa z dne 11. 5. 2017 zapisalo tudi sodišče samo.
¹⁰ Pri čemer je, kot že povedano, za predlog mogoče šteti navedbe dedičev na naroku z dne 6. 10. 2016.
¹¹ Sklep je izdalo stvarno pristojno okrajno sodišče (za vodenje zemljiške knjige je stvarno pristojno okrajno sodišče - 2. člen ZZK-1, 99. člen ZS (Zakon o sodiščih, Uradni list RS, št. 19/1994, s kasnejšimi spremembami)), v nepravdnem postopku (drugi odstavek 120. člena ZZK-1).
¹² Sklep je bil pritožnici po pooblaščencih vročen dne 7. 12. 2016, pritožbo pa je sodišče prejelo priporočeno po pošti 15. 12. 2016.
¹³ Glej 6. in 7. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa.
¹⁴ Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev, Uradni list RS, št. 70/1995, s kasnejšimi spremembami.
¹⁵ Kar pomeni, da nastopi dedovanje po ZD, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep I Up 55/2018
• VSL sklep I Cp 2622/2009
• VSC Sklep Cp 450/2022