VSL Sklep I Cp 1028/2018

Jedro

Izvedenec (psihiatrične stroke) je bil v postopku angažiran zaradi svojega strokovnega znanja in poklicnih izkušenj. Ker je prav omenjeno (skupaj z dejanskimi podatki, ki jih je imel v konkretnem primeru na voljo) podlaga njegovim zaključkom, ni jasno, s kakšnim nadaljnjim dokazom (kot to izhaja iz pritožbe začasne skrbnice) bi moral slednji „podkrepiti“ svoj zaključek, da nasprotni udeleženec živi v namišljenem svetu.

Presplošno je pritožbeno nasprotovanje začasne skrbnice ugotovitvam, ki jih je o (znanstveni) ustreznosti strukture člankov nasprotnega udeleženca podal izvedenec, s hkratnim očitkom, da omenjeni izvedenec in (posledično) sodišče prve stopnje ne zmoreta pogledati preko ustaljenih okvirjev in da ne dopuščata možnosti, da nasprotni udeleženec zaradi nadpovprečne inteligentnosti na multidisciplinarnem znanstvenem področju orje ledino. Pritožnica ne upošteva, da izpodbijani zaključki izvedenca, posledično pa tudi sodišča prve stopnje, (še zdaleč) ne temeljijo le na izvedenčevi oceni ustreznosti strukture teh člankov oziroma znanstveni relevantnosti dognanj nasprotnega udeleženca. Prav tako sodišče prve stopnje „vztrajnosti“ nasprotnega udeleženca ne prikazuje kot slabosti le v kontekstu njegovega znanstvenega (poklicnega) udejstvovanja, ampak tudi v zvezi s sodnimi postopki, v katerih je (bil) udeležen. Še bolj pomembno v tem oziru pa je, da ob sklicevanju na izvedenca (oziroma ugotovitve ostalih dveh v postopku angažiranih izvedencev) obrazloži, zakaj naj bi bila ta „vztrajnost“ v konkretnem primeru (zgolj) posledica bolezenske spremenjenosti nasprotnega udeleženca in zakaj si prav zaradi nje povzroča (hudo premoženjsko) škodo. Ker je razumljivo, da se (delni) odvzem poslovne sposobnosti ne izreka zaradi zdravljenja prizadetega, ampak zaradi njegovega varstva v pravni sferi, je nadalje brezpredmetno pritožbeno izpostavljanje začasne skrbnice izpovedbe (ugotovitve) izvedenca ob zaslišanju, da je takšen odvzem družbeni ukrep, namenjen zaščiti nasprotnega udeleženca (ki pa ne spreminja zdravstvenega stanja).

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Obrazložitev Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 21. 2. 2018 odločilo, da se A. A. delno odvzame poslovna sposobnost, in sicer za:

- vse aktivnosti v zvezi s sklepanjem pisnih sporazumov in pogodb,

- za vlaganje tožb, pritožb ter vlog, vezanih na sodne postopke in postopke pred drugimi institucijami,

- za razpolaganje z mesečnim dohodkom, pri čemer mu bo skrbnik, po poravnavi tekočih obveznosti, v dogovoru s pristojnim Centrom za socialno delo, tedensko dodeljeval manjši denarni znesek v prosto razpolaganje.

2. Zoper sklep se pritožujeta začasna skrbnica in A. A. (v nadaljevanju: nasprotni udeleženec).

3. Začasna skrbnica se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da postopek ustavi, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Poudarja, da nasprotni udeleženec nima nobene duševne motnje. Izvedenci niso bili enotni, katero motnjo naj bi sploh imel. Izvedenec mag. B. B. je edini korektno zapisal, da zgolj sumi (suspektna duševna bolezen), da gre pri nasprotnem udeležencu za duševno bolezen. Dr. C. C. pa se sploh ni mogel odločiti, kaj točno naj bi bilo z nasprotnim udeležencem narobe. Zaključil je, da je za potrebe tega postopka dovolj, da izvedenec reče, da je pri nasprotnem udeležencu že na podlagi dokumentacije v spisu mogoče govoriti o duševni motnji, kar naj bi vodilo do diagnoze Paranoidna psihoza. Kasneje (11. stran sklepa) pa je navedel, da ima nasprotni udeleženec paranoidno blodnjavo motnjo in ne paranoidne shizofrenije. Sodišče je pri izdelavi sklepa svojo odločitev oprlo tudi na mnenje dr. D. D. iz pravdnega postopka, čeprav glede tega mnenja načelu kontradiktornosti ni bilo zadoščeno. Zagrešena naj bi bila kršitev postopka, saj nasprotni udeleženec in njegova skrbnica v tem postopku v zvezi s tem mnenjem nista imela možnosti opredelitve, izvedencu nista mogla zastavljati vprašanj ali dajati pripomb na mnenje, prav tako to mnenje ni bilo izdelano za potrebe tega konkretnega postopka. V pravdnih postopkih niso sprožili oziroma dali pobude za odvzem poslovne sposobnosti nasprotnemu udeležencu, čeprav stori sodišče to po uradni dolžnosti. Sedaj, ko pa stanje po mnenjih izvedencev ni nič drugačno, celo boljše, pa mu je potrebno poslovno sposobnost vzeti. V nadaljevanju pritožba pojasnjuje, kako naj bi nasprotni udeleženec postopal. Postopki, v katerih je (bil) stranka, niso bili vedno začeti na njegovo pobudo. Imel je tudi smolo pri izbiri nekaterih pooblaščencev. Mnenje izvedenca, na katerega se opira sodišče, da živi v namišljenem svetu, ni podkrepljeno z nobenim dokazom. Edino izvršbo, ki visi nad njim, je sprožil V., ker ne želi plačati prispevkov v zvezi z greznico, saj hiša, katere lastnik je in v kateri živi, greznice nima. Sodišče bi moralo več pozornosti nameniti ugotavljanju dejanskega stanja in dejstvu, da zaradi predmetnega postopka nasprotni udeleženec ne more normalno funkcionirati. Zgolj sledilo je izvedencu, ki je napačno razumel ali povzemal okoliščine iz življenja nasprotnega udeleženca, in posledično vleklo zaključke, ki nimajo podlage v dejanskih okoliščinah. Izvedenec C. C. naj bi prišel sam s seboj v nasprotje, ko zapiše, sodišče pa nekritično povzame, da nasprotni udeleženec ne zmore distance (10. točka sklepa), nato pa (12. točka sklepa), da je ves čas ustrezno distanciran. Poleg tega znanstvena dela, članke in razglabljanja nasprotnega udeleženca izvedenec razglaša za nerazumljiva, bizarna, zmotna, izven strukture običajnih strokovnih članov. Vse to kaže, da izvedenec sam, posledično tudi sodišče, ne zmore pogledati preko ustaljenih okvirjev in da ne dopušča nobene možnosti, da je nasprotni udeleženec tako nadpovprečno inteligenten, da na multidisciplinarnem znanstvenem področju orje ledino. Sodišče njegovo vztrajnost prikaže kot slabost, zaradi katere naj bi bilo jasno, da mu je treba odvzeti poslovno sposobnost. Izvedenec zgolj sklepa, da bo tudi v bodoče, če nasprotnemu udeležencu ne bo odvzeta poslovna sposobnost, obstajala nevarnost, da se bo lahko zaradi svojega zdravstvenega stanja znašel v situaciji, ko bo tožen in si bo s tem delal škodo. Sodišče za odločitev, da nasprotnemu udeležencu odvzame poslovno sposobnost za razpolaganje z mesečnim prihodkom, pri čemer mu bo skrbnik po poravnavi tekočih obveznosti v dogovoru s pristojnim CSD tedensko dodeljeval manjši denarni znesek v prosto razpolaganje, nima podlage v mnenju izvedenca in v listinah in izvedenih dokazih v spisu. Nasprotni udeleženec redno plačuje obratovalne stroške, edino izvršbo ima v povezavi z greznico, s prihodkom ekonomično ravna tako, da pride brez dolgov skozi vsak mesec, kar bi sodišče ugotovilo, če bi opravilo poizvedbe glede odprtih postopkov, v katere je nasprotni udeleženec vpleten. Tako pa se je odločilo, da te poizvedbe niso pomembne, saj je jasno, da ima nasprotni udeleženec duševno motnjo. Tudi če bi jo imel, pa je nima, bi bilo te poizvedbe potrebno opraviti že zato, da bi se ugotovila utemeljenost odvzema poslovne sposobnosti glede razpolaganja z denarnimi sredstvi. Sodišče je pri tej odločitvi šlo celo preko mnenja izvedenca, ki je rekel, da naj nasprotni udeleženec po plačilu obratovalnih stroškov dobi ves preostanek sredstev v prosto razpolaganje (4. odstavek na strani 6 zapisnika naroka z dne 21.2.2018), samo pa mu je namenilo le manjši znesek, pri čemer je v tem delu sklep popolnoma nejasen in nedoločen.

4. Nasprotni udeleženec v pritožbi uvodoma predlaga, da se sodnico pri eventualnem nadaljevanju postopka N 162/2017 izloči. Poudarja, da ga že od leta 2001 blatijo zaradi njegovega študija drugega doktorata in od 2007 onemogočajo ne le s časom, ampak z vrstnim redom reševanja postopkov, ki so mu bili vsiljeni in ki so brutalni ter nerazumni. Opisuje, kako je z njegovim znanstvenim delom in dojemanjem le-tega. Sodnica naj bi zlonamerno zavračala/ignorirala vse njegove pisne pripombe, vloge itd., prav tako vloge in izjave njegove odvetnice I. I., in jih je tudi v izpodbijanem sklepu označila kot preobsežne. Pojasnjuje, kaj naj bi sodnica poskušala storiti in koga ščiti, ter opozarja na izvedenca D. D. E. E. ni več sodnica, ampak te obvladuje, kar naj bi se videlo tudi na narokih. Omenja, da se ravnokar ponovno vlaga v Bruselj tožba o kratenju človekovih pravic, in pojasnjuje, da Slovenija ni harmonizirana družba. Navedbe, da naj bi bil preživetveno ogrožen, neupravičeno lansira sodnica. Ni potrebe, da mu CSD plačuje položnice. Sodnica naj ne bi bila nevtralna, prestopila naj bi vse meje. Najhuje naj bi bilo, da njegove pisne vloge totalno ignorira, da si pridobi cirkularni kvazidokaz, da je on neprišteven. Prosi, da se jo eliminira iz nadaljnjih postopkov zanj. Slednja glede dr. C. C. navaja več strani citatov, prepiše skoraj vse njegovo pisno mnenje, za pisne vloge nasprotnega udeleženca pa ima le kratke interpretacije. Na ustnice mu polaga, češ kaj da naj bi rekel in s tem kao priznal bolezen. V sklepu naj bi potvorila, kar je zapisal (rekel), češ da naj bi sam izjavil, da ima poškodovane možgane. Njegovih pisnih vlog se reši z metodo njegove diskvalifikacije. Sodnica naj bi potvarjala tudi izvedence. Sam naj bi ji dokazal, kje so si izvedenci sami v sebi in med seboj v nasprotju. Zapisala je, da na zaslišanju 21.2.2018 ni hotel odgovarjati na vprašanja. Poudarja, da sploh vseh vprašanj ne pozna, saj mu niso bila predstavljena. Sodnica v izpodbijanem sklepu cirkularno totalno ignorira njegovo obrambo. Ne drži, da naj bi odklonil zaslišanje. Iz njegovih pisnih protestov (kar jih ne ignorira) trga iz konteksta, navaja neresnice, zatajila, potvorila ali zanikala naj bi vse njegove bistvene argumente. Na silo poskuša spremeniti njegovo zdravstveno dokumentacijo, saj druge možnosti z dr. C. C. nimata. Spraviti ga hoče v Polje preko na silo postavljenega skrbnika, ko bi ta urejal tudi njegove zdravstvene zadeve. Sodnica ščiti odvetnico E. E., njeno stranko ter neke sorodnike. Doseči skuša, da se ga spravi v Polje, da njegova zadeva pod nobenim pogojem ne bi prišla na Sodišče o človekovih pravicah v Bruselj. Poudarja, da nima več nobenih sodnih postopkov. Tudi ni res, da je nezmožen vključiti se v družbo, oziroma da naj bi bil socialno popolnoma na dnu. Predlaga, da se mu takoj ustavi preko predmetnega postopka umetno povzročeno in neumestno zadrževanje pogona njegovih edinih tožb, rešilnih, zablokiranih od odvetnice E. E. Sodnica noče, da si takoj oziroma sploh ne, reši ti omenjeni tožbi in si uredi življenje. Doc. C. C., zdravnik, ni sposoben presojati njegovih del. V nadaljevanju pojasnjuje, kako je bilo z odvetniki, ki so ga zastopali po Bpp. Poudarja, da nima nobenega sovražnega odnosa do nobenega človeka niti do odvetnikov. Sprašuje se, kdaj naj bi žalil odvetnico E. E., odvetnika F. F. in odvetnika G. G. Sodnica ima dolžnost, da bi to trojico preverjala, a je ta trojica del njenega pravosodja. Dr. C. C. bi moral v mnenju in pri zaslišanju operirati z dokazi/diagnozami na podlagi uporabe že kakega znanega in preverjenega empirično zakona za določitev vzroka njegove domnevne duševne bolezni. Kršil naj bi tudi Medicinski kodeks in Hipokratovo zaprisego. C. C. naj bi za vsako ceno in z uporabo vseh sredstev izsilil podati vzrok in zakon njegove domnevne duševne bolezni. Od takrat, ko mu je odvetnica E. E. razbila Bpp-je in socialno podporo naj bi bile izvršbe zaradi sodnih taks. V zvezi z ugotovitvijo sodišča na 3. strani, da ima zablokiran račun, poudarja, da naj bi bil odvetnik G. G. tisti, ki mu je rekel, naj ga zapre. Glede iskanja zaposlitve se sprašuje, kako naj si posameznik, ki je 11 let v tem nepravdnem postopku, sploh uredi delo, ko se zmeraj slej ko prej razve in ko mu je sodišče blokiralo pognati njegovi rešilni tožbi. Poudarja, da ne živi v nobenem namišljenem svetu, da ima odlično logiko ter da je fizično močan itd.. Njegovo mišljenje in logično sklepanje se stalno razvijata a nista bolezensko v spreminjanju. Dr. C. C. naj bi glede slušnih halucinacij pri zaslišanju kar zmrznil. Slušne halucinacije mu je lansiral, da bi mu zakoličil shizofrenijo, saj prizadevnega mag. B. B. ni razumel. Sodnica naj bi zapisala, da je začetek težav tudi sam umestil v leto 2001. To naj bi bil le dogodek in ne more vse, kar se mu je zgodilo v življenju, biti vzrok bolezni. Poudarja, da ni v nobenem konfliktu z okolico. Ne strinja se z zaključkom, češ da ni sposoben spremeniti ugotovitev in spremeniti prepričanj, saj izpodbija neresnice in potvorbe izvedenca in sodnice. Če so njegovi prihodki prikazani kot slabi, zakaj mu jih hočejo zaseči. Ni nobenega skladnega oziroma enotnega mnenja izvedencev. Ne strinja se z zapisom na 15. strani, češ da naj bi si zaradi bolezensko povzročenega funkcioniranja povzročal veliko finančno škodo. V zvezi z zapisanim na strani 16 sklepa, da mnenje dr. C. C. ne temelji na domnevah, poudarja, da ne gre le za njegove domneve, ampak za zlonamernost. Izvedenec naj bi točno vedel, kaj so nepreverjene domneve in kaj bi mu prinesle. Navaja, da zaradi dedovanja nima nobenih postopkov več. Poudarja, da si izvedenci niso enotni in da želi sodnica na svoj način dokazati, da predlog za novega izvedenca ne more biti veljaven le zato, ker se nasprotni udeleženec z mnenji ne strinja, češ da je itak „neprišteven“. Sodnica ne pove, kam naj bi šel od tedensko dodeljene manjše vsote ostanek denarja, prav tako ne, odločanje o katerih zdravstvenih posegih naj bi mu prepustila. Sprašuje se, od kje sodnici to, da naj bi on utrpel zaradi „neprištevnosti“ hudo materialno, in stresov, kolateralno psihično-fizično škodo. V dopolnitvi pritožbe pojasnjuje, da ne drži, da je (kot naj bi izhajalo iz izpodbijanega sklepa) izvedenka H. H. omenjala „nekonsistentnost“.

5. Center za socialno delo X na pritožbi ni odgovoril.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. Okoliščina, da naj bi v postopku angažirani izvedenci psihiatrične stroke (H. H., mag. B. B.¹ in dr. C. C.) v zvezi z duševnim stanjem nasprotnega udeleženca podali različne diagnoze, za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve ni bistvena.² Odločilno je le, da so vsi ugotovili obstoj duševne motnje (bolezni), ki (kot je pojasnjeno že v 23. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa) vpliva na zmožnost razmišljanja nasprotnega udeleženca oziroma na nastajanje zmotnih prepričanj in neustreznega stika z realnostjo (oziroma na spremenjeno vedenje in funkcioniranje). Vse to je moč jasno razbrati iz zaključkov sodišča prve stopnje.³

8. Tudi ob upoštevanju predhodno navedenega ni moč slediti pritožbeni navedbi začasne skrbnice, da se izvedenec C. C. ni mogel odločiti, kaj naj bi bilo z nasprotnim udeležencem narobe. Omenjeni izvedenec je v svojem pisnem mnenju z dne 30. 11. 2017 oziroma ob zaslišanju dne 21. 2. 2018 jasno navedel, da je pri nasprotnem udeležencu kot trajna duševna motnja prisotna (najmanj) paranoidna psihoza, po vsej verjetnosti pa še celo hujša oblika duševne motnje (paranoidna shizofrenija), a da je za slednjo premalo podatkov oziroma opravljenih preiskav (predvsem zbira podatkov od vseh sorodnikov in bližnjih), kar vse pa (kot je poudaril) za namen tega postopka ni potrebno.⁴ C. C. je ob zaslišanju⁵ resda poudaril, da bi do predmetnih zaključkov lahko prišel že na podlagi razpoložljivega pisnega gradiva nasprotnega udeleženca. A to ne spremeni dejstva, da izvedenčeve ugotovitve (kar je razvidno iz njegovega pisnega mnenja) temeljijo tudi na osebnem pregledu nasprotnega udeleženca in drugih podatkih, ki jih je imel v predmetnem sodnem spisu. Osebni pregled je v konkretnem primeru (kot je to v 16. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pojasnilo že sodišče prve stopnje) le dodatno potrdil ugotovitve, do katerih je omenjeni izvedenec prišel že na podlagi vsebine vlog (pisnega izražanja)⁶ nasprotnega udeleženca.

9. Iz celotne obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče prve stopnje svoje zaključke oprlo prvenstveno na ugotovitve (mnenje) izvedenca C. C. V 29. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa je zgolj pripomnilo, da zaključke slednjega o posledicah duševne motnje nasprotnega udeleženca poleg mnenj pred tem v predmetnem postopku angažiranih izvedencev (H. H. in B. B.) dodatno potrjujejo tudi ugotovitve izvedenca D. D.,⁷ ki je bil angažiran v pravdnem postopku P 301/2007-I. Gre torej zgolj za dodatno ugotovitev (argument), ki za zaključke sodišča prve stopnje naredilo (očitno) ni bila odločilna. Prav tako je za presojo pravilnosti (zakonitosti) izpodbijanega sklepa nebistveno, zakaj sodišče v (obeh) pravdnih postopkih kljub stanju nasprotnega udeleženca ni dalo pobude za odvzem poslovne sposobnosti nasprotnega udeleženca.⁸ Če izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je potrebno določeni osebi odvzeti poslovno sposobnost postopek za odvzem poslovne sposobnosti (v skladu s tretjim odstavkom 45. člena ZNP⁹) po uradni dolžnosti začne (za to edino pristojno) nepravdno¹⁰ in ne pravdno sodišče. V kolikor v svojem postopku pravdno sodišče posumi v obstoj pravdne sposobnosti stranke, je njegova primarna naloga, da poskrbi za njeno pravilno zastopanje. To je Okrožno sodišče v Ljubljani v zadevi I P 301/2007 (kot je razvidno iz sodbe z dne 5. 12. 2012 v prilogi C 27) s postavitvijo skrbnika za poseben primer nasprotnemu udeležencu tudi storilo.

10. Glede na jasne in očitno drugačne ugotovitve izvedenca C. C. (kot tudi ostalih dveh v tem postopku predhodno angažiranih izvedencev) povsem splošno pritožbeno navajanje začasne skrbnice, da gre zgolj za različnost (drugačnost) miselnega toka nasprotnega udeleženca¹¹ in da to ne pomeni, da zato ni sposoben skrbeti za svoje pravice in ustrezno postopati v postopkih, ni prepričljivo in v zaključke sodišča prve stopnje ne vzbudi nobenega dvoma. Za to presojo nista odločilni niti okoliščini (ki jih v pritožbi izpostavlja začasna skrbnica), da v postopkih redno najema odvetnike¹² (oziroma si preskrbi brezplačno pravno pomoč) in da vsi postopki, v katerih je bil stranka, niso bili sproženi na njegovo pobudo. Kot je v 20. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pojasnilo¹³ sodišče prve stopnje, bolezensko spremenjeni del duševnosti nasprotnega udeleženca ves čas vodi v dokazovanje, da ima prav, zaradi česar sam sproža postopke oziroma s svojim (bolezenskim) nekritičinim ravnanjem povzroča situacije, zaradi katerih drugi sprožajo postopke zoper njega.¹⁴

11. Izvedenec C. C. je bil v postopku angažiran zaradi svojega strokovnega znanja in poklicnih izkušenj. Ker je prav omenjeno (skupaj z dejanskimi podatki, ki jih je imel v konkretnem primeru na voljo) podlaga njegovim zaključkom, ni jasno, s kakšnim nadaljnjim dokazom (kot to izhaja iz pritožbe začasne skrbnice¹⁵) bi moral slednji „podkrepiti“ svoj zaključek, da nasprotni udeleženec živi v namišljenem svetu.¹⁶ Navajanje, da ves čas s svojimi prejemki ekonomično razpolaga in da ne dela dolgov, je presplošno,¹⁷ pa tudi sicer v neskladju z lastnimi trditvami¹⁸ (izpovedbo) nasprotnega udeleženca v postopku na prvi stopnji kot tudi samim dejstvom, da zoper njega (kot je razvidno iz upniških poizvedb/dopisov sodišč (ki se nahajajo v predmetnem spisu), o tem ali je predmetni postopek zaključen oziroma v kateri fazi se nahaja) zaradi plačila (izterjave) teče več (civilnih) postopkov. Zadnje omenjena okoliščina je tudi v očitnem nasprotju s pritožbeno trditvijo nasprotnega udeleženca, da sodnih postopkov nima več. Na drugi strani sta pritožbena očitka začasne skrbnice, da bi moralo sodišče prve stopnje več pozornosti nameniti ugotavljanju dejanskega stanja in dejstvu, da nasprotni udeleženec zaradi predmetnega postopka ne more normalno funkcionirati, kot tudi da je zgolj sledilo izvedencu, ki je napačno razumel ali povzemal okoliščine iz življenja nasprotnega udeleženca, ter posledično naredilo zaključke, ki nimajo podlage v dejanskih okoliščinah, očitno presplošna (nekonkretizirana¹⁹) in posledično neupoštevna. Sodišče prve stopnje je ugotovilo (te ugotovitve pa tudi ustrezno obrazložilo) vsa relevantna dejstva, ki predstavljajo podlago izpodbijani odločitvi, pri čemer se je upravičeno naslonilo na prepričljivo mnenje izvedenca C. C. Katere okoliščine iz življenja nasprotnega udeleženca naj bi omenjeni izvedenec napačno razumel oziroma povzemal (v posledici česar naj bi sodišče prve stopnje naredilo zaključke, ki nimajo podlage v dejanskih okoliščinah), ni razvidno, niti tega začasna skrbnica v pritožbi ustrezno (konkretno) ne pojasni.

12. Neutemeljen je nadalje pritožbeni očitek začasne skrbnice, da naj bi izvedenec C. C. ob omenjanju (ne)zmožnosti distanciranja nasprotnega udeleženca prišel sam s seboj v nasprotje. Sodišče prve stopnje v okviru 10. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa (kot to v pritožbi izpostavlja začasna skrbnica) izvedenčeve ugotovitve v tem oziru navaja v zvezi z nezmožnostjo (nasprotnega udeleženca) do širšega pregleda, v 12. točki obrazložitve (kar prav tako izpostavlja pritožnica) pa se distanciranost nasprotnega udeleženca omenja²⁰ glede njegovega nastopa oziroma načina komunikacije. Presplošno je nadalje pritožbeno nasprotovanje začasne skrbnice ugotovitvam, ki jih je o (znanstveni) ustreznosti strukture člankov nasprotnega udeleženca podal izvedenec C. C. (glej 18. točko obrazložitve na dvanajsti strani izpodbijanega sklepa), s hkratnim očitkom, da omenjeni izvedenec in (posledično) sodišče prve stopnje ne zmoreta pogledati preko ustaljenih okvirjev in da ne dopuščata možnosti, da nasprotni udeleženec zaradi nadpovprečne inteligentnosti na multidisciplinarnem znanstvenem področju orje ledino. Pritožnica ne upošteva, da izpodbijani zaključki C. C., posledično pa tudi sodišča prve stopnje, (še zdaleč) ne temeljijo le na izvedenčevi oceni ustreznosti strukture teh člankov oziroma znanstveni relevantnosti dognanj nasprotnega udeleženca.²¹ Prav tako sodišče prve stopnje²² „vztrajnosti“ nasprotnega udeleženca ne prikazuje kot slabosti le v kontekstu njegovega znanstvenega (poklicnega) udejstvovanja, ampak tudi v zvezi s sodnimi postopki, v katerih je (bil) udeležen. Še bolj pomembno v tem oziru pa je, da ob sklicevanju na izvedenca C. C. (oziroma ugotovitve ostalih dveh v postopku angažiranih izvedencev) obrazloži, zakaj naj bi bila ta „vztrajnost“ v konkretnem primeru (zgolj) posledica bolezenske spremenjenosti nasprotnega udeleženca in zakaj si prav zaradi nje povzroča (hudo premoženjsko) škodo²³ (glej 19. in 20. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki ju v pritožbi omenja začasna skrbnica). Ker je razumljivo, da se (delni) odvzem poslovne sposobnosti ne izreka zaradi zdravljenja prizadetega,²⁴ ampak zaradi njegovega varstva v pravni sferi,²⁵ je nadalje brezpredmetno pritožbeno izpostavljanje začasne skrbnice izpovedbe (ugotovitve)²⁶ izvedenca C. C. ob zaslišanju dne 21. 2. 2018 (glej 6. stran zapisnika), da je takšen odvzem družbeni ukrep namenjen zaščiti nasprotnega udeleženca (ki pa ne spreminja zdravstvenega stanja).

13. Pritožbeni očitek začasne skrbnice, da sodišče prve stopnje v zvezi z odločitvijo, da skrbnik v dogovoru s pristojnim CSD nasprotnemu udeležencu tedensko dodeljuje zgolj manjši denarni znesek v prosto razpolaganje, ni imelo podlage v mnenju izvedenca in ostalih izvedenih dokazih v spisu, ne drži. Izvedenec C. C. je na 6. strani svojega pisnega mnenja (točka 4) izrecno navedel, da je nasprotni udeleženec sposoben samostojno razpolagati (zgolj) z manjšimi zneski, ki so vezani na nakupe prehrane, oblačil, popravil in podobno.²⁷ Do pritožbene trditve začasne skrbnice, da s prihodkom ekonomično ravna, tako da pride skozi mesec brez dolgov (enako pa velja tudi za trditev, da ima samo eno izvršbo), se je to sodišče opredelilo že v 11. točki obrazložitve tega sklepa.²⁸ Poleg tega pa je sodišče prve stopnje²⁹ (glej 24. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa) prepričljivo pojasnilo, da je takšen odvzem potreben zaradi zaščite nasprotnega udeleženca, ki se mu zaradi neprestanega boja pojavljajo vedno novi problemi, ki se mu zdijo pomembnejši od lastne skrbi za preživetje. Zato obstaja po navedbah izvedenca C. C.³⁰ velika verjetnost, da bo ostal brez osnov za preživetje.³¹ Ne dovolj pojasnjeno je tudi pritožbeno navajanje začasne skrbnice, češ da bi moralo sodišče v zvezi s tem opraviti poizvedbe glede odprtih postopkov, v katerih je nasprotni udeleženec udeležen. Za katere postopke točno in glede česa konkretno bi moralo takšne poizvedbe narediti, pritožnica ustrezno (konkretno) ne pojasni. Njeno poudarjanje, da bi moralo to storiti zato, da bi presodilo utemeljenost odvzema poslovne sposobnosti glede razpolaganja z denarnimi sredstvi, je povsem splošno in v tem oziru ne zadostuje.

14. Podobno nasprotni udeleženec v zvezi s svojim pritožbenim očitkom, da sodnica zavrača/ignorira vse njegove vloge³² oziroma pisne pripombe, konkretno ne pojasni, do katere njegove za odločitev pomembne trditve se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Tudi njegovi očitki o „potvarjanju“ s strani sodnice so bodisi nejasni³³ bodisi (očitno) neprepričljivi.³⁴ Na drugi strani je njegovo navajanje, da sodeča sodnica ni bila nevtralna, da je kršila Ustavo, EKČP in da zanj ni poskrbela v skladu z zakonom, neizkazano. Okoliščina, ki jo v pritožbi izpostavlja, in sicer da mu je začasnega skrbnika postavila (šele) v ponovljenem postopku,³⁵ za utemeljenost takšnih očitkov ne zadostuje.

15. Kot izhaja iz zapisnika o naroku (v ponovljenem postopku) z dne 21. 2. 2018, je nasprotni udeleženec izjavil, da ne želi odgovarjati na vprašanja in da vztraja pri povedanem in zapisanem. Točno to je sodišče prve stopnje v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa tudi izpostavilo. Ker zapisnik kot javna listina (v skladu z 224. členom ZPP³⁶) dokazuje resničnost tistega, kar se v njem določa oziroma potrjuje,³⁷ pritožnikovemu (neizkazanemu) navajanju, da ne drži, da bi odklonil zaslišanje, ni moč slediti.³⁸ Prav tako z ničemer niso izkazani njegovi pritožbeni očitki o polaganju (besed) na usta in norčevanju s strani sodnice na prvi stopnji, o njenem onemogočanju njegove obrambe, o tem da slednja ščiti odvetnika G. G., odvetnika F. F. in odvetnico E. E. (ter njeno stranko), ki naj bi sodnico obvladovala, nadalje navajanju, da ga hoče (iz razloga, da njegova zadeva ne bi prišla pred Sodišče za človekove pravice) sodnica spraviti v Polje in da naj bi se s tem postopkom povzročilo neumestno zadržanje njegovih edinih dveh (rešilnih) tožb (ker da sodnica ne želi, da jih reši, in si uredi življenje), kot tudi trditvam o zlonamernosti izvedenca C. C.

16. Ostale navedbe obeh pritožnikov za presojo pravilnosti (zakonitosti) izpodbijanega sklepa niso odločilne (relevantne). Zato se to sodišče do njih ni opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

17. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni (relevantni) in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče obe pritožbi zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. člen ZNP). Začasna skrbnica je bila nasprotnemu udeležencu postavljena po uradni dolžnosti s strani sodišča prve stopnje. Zato je do povrnitve pritožbenih stroškov upravičena ne glede na uspeh v tem (pritožbenem) postopku, o njih pa bo s sklepom odločilo prej omenjeno sodišče.

-------------------------------
¹ Omenjeni izvedenec je v 12. točki mnenja z dne 15. 4. 2016 zapisal, da gre v primeru nasprotnega udeleženca za kronificirano duševno bolezen, ki traja najmanj 12 let. V 13. točki mnenja pa je suspektno duševno bolezen z znaki podobnimi shizofreniji in kasneje pridruženo blodnjavo motnjo kverulantskega tipa (obstoj strokovnih kriterijev) omenil v zvezi z ugotovitvijo, da je bil nasprotni udeleženec iz tega razloga (delno) nesposoben skrbeti za svoje pravice in koristi že v času vlaganja številnih tožb na sodišča oziroma da zato ni bil sposoben samostojno nastopati na sodišču, vlagati predloge v sodni spis in razumeti vsebine in pomena procesnih dejanj (v tem delu se torej izvedenčeve ugotovitve nanašajo na preteklo obdobje).
² Kar je moč razbrati tudi iz izpovedbe, ki jo je izvedenec C. C. podal na naroku dne 21. 2. 2018 (glej prvi odstavek na 2. strani zapisnika o tem naroku). Slednji je v pisnem mnenju z dne 30. 11. 2017 (glej 7. stran) hkrati poudaril, da razlik med posameznimi (v tem postopku izdelanimi) mnenji tudi sicer ne ugotavlja, saj naj bi bila pri vseh ugotovljena psihoza (kot ena od hujših duševnih motenj).
³ Pritožbeno zatrjevanje nasprotnega udeleženca, da naj bi sodnica na prvi stopnji potvorila izvedence, in da naj bi sam izkazal, kje so si izvedenci v nasprotju (oziroma niso enotni), je neustrezno pojasnjeno. Povsem splošno je njegovo (podobno) poudarjanje, da ni skladnega (enotnega) mnenja izvedencev. Glede na to pritožnik ne vzbudi nobenega pomisleka v pravilnost razlogov, ki jih je sodišče prve stopnje v 27. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa podalo v zvezi z zavrnitvijo predloga po postavitvi novega izvedenca.
⁴ Glej predhodno točko obrazložitve tega sklepa.
⁵ Glej prvi odstavek njegove izpovedbe na 2. strani zapisnika o naroku z dne 21. 2. 2018.
⁶ Kot pravilno v 16. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa navaja sodišče prve stopnje (nasprotni udeleženec namreč v pritožbi ugovarja, da bi izvedenka kaj takega zapisala), je izvedenka H. H. ob svojem zaslišanju dne 19. 1. 2016 navedla, da sama dolžina vlog nasprotnega udeleženca ne bi imela vpliva, če bi bile te vloge konsistentne.
⁷ Pritožbene navajanje nasprotnega udeleženca, zakaj naj bi bil omenjeni izvedenec neverodostojen, je tudi sicer presplošno oziroma neizkazano.
⁸ Pritožbena trditev začasne skrbnice, da naj bi bilo to stanje po mnenjih izvedencev sedaj celo boljše kot takrat, ni ustrezno (konkretno) pojasnjena.
⁹ Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30/1986, s kasnejšimi spremembami.
¹⁰ Glej Dragica Wedam-Lukić : Nepravdni postopek – zakon s komentarjem (Dragica Wedam-Lukić in Ada Polajnar Pavčnik), ČZ Uradni list RS, 1991, str. 50.
¹¹ Oziroma pojasnjevanje, na kakšen način je navajen ravnati kot znanstvenik.
¹² Pritožbena trditev začasne skrbnice, da je imel (tudi) smolo pri izbiri nekaterih odvetnikov, je (očitno) presplošna (zaradi česar ji ni moč slediti). Nejasno obrazloženo je (podobno) pritožbeno navajanje nasprotnega udeleženca, češ da je imel smolo z nekaterimi Bpp odvetniki.
¹³ In sicer na podlagi ugotovitev izvedenca C. C. (glej 5. - 7. stran zapisnika o naroku z dne 21. 2. 2018).
¹⁴ Sklicujoč se na ugotovitve izvedenca C. C. (kot tudi izvedenke H. H.) pa v isti točki obrazložitve tudi, da samo število tožb za presojo obstoja duševne motnje ni bistveno, zaradi česar tudi ni opravljalo poizvedb o vseh odprtih zadevah, v katerih je udeležen nasprotni udeleženec.
¹⁵ Podobno pa velja tudi za pritožbeno poudarjanje nasprotnega udeleženca, češ da izvedenec C. C. ni dal nobenega znanstvenega dokaza.
¹⁶ Iz istega razloga je neprepričljiv tudi pritožbeni očitek začasne skrbnice, da izvedenec „zgolj sklepa“, da bo tudi v bodoče, če nasprotnemu udeležencu poslovna sposobnost ne bo odvzeta, obstajala nevarnost, da se bo lahko zaradi svojega zdravstvenega stanja znašel v situaciji, ko bo tožen in si bo s tem delal škodo (glej 7. stran zapisnika o zaslišanju/naroku z dne 21. 2. 2018).
¹⁷ Ne dovolj pojasnjena je tudi pritožbena trditev začasne skrbnice, da je postopek v zvezi z njegovim doktoratom prekinjen, ker se čaka na izid tega postopka.
¹⁸ Tako je nasprotni udeleženec v vlogi z dne 30. 12. 2014 omenjal, da nima ne TR in da nima za položnice. Ob zaslišanju v prvotnem postopku dne 19. 1. 2016 pa je povedal, da se težko preživlja, ker ima zablokiran račun, kot tudi da ima ogromno izvršb. Spričo tega ni moč slediti niti njegovi pritožbeni trditvi, da je navedbe o tem, da je preživetveno ogrožen, neupravičeno lansirala sodnica na prvi stopnji.
¹⁹ To velja tudi glede vsebine bibliografije nasprotnega udeleženca. Kot je izvedenec C. C. pojasnil ob zaslišanju dne 21. 2. 2018 (glej 7. stran zapisnika) znanstveni del načeloma s presojo obstoja opravilne sposobnosti nima zveze in da to na njegovo mnenje tudi ni vplivalo. Enako je povedal (glej 6. stran zapisnika) glede pomena slušnih halucinacij (ki jih je v pisnem mnenju sicer omenjal) oziroma okoliščine njihovega (ne)obstoja pri nasprotnem udeležencu. Iz tega razloga je njihovo pritožbeno izpostavljanje s strani nasprotnega udeleženca (kot tudi neizkazani očitki, ki jih v zvezi s tem naslavlja izvedencu C. C.) za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve nebistveno.
²⁰ Glej izvedenčeve ugotovitve na 5. strani njegovega pisnega mnenja z dne 30. 11. 2017.
²¹ Zaradi česar za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve ni bistveno niti pritožbeno poudarjanje nasprotnega udeleženca, da psihiatri niso usposobljeni ocenjevati njegovih dosežkov.
²² Ki v 18. točki obrazložitve (sklicujoč se na mnenje izvedenca C. C.) ugotavlja, da naj bi bilo za obravnavano duševno motnjo značilno, da posameznik svojih ugotovitev ali prepričanj ni sposoben spremeniti (čemur nasprotni udeleženec v pritožbi povsem nekonkretizirano nasprotuje).
²³ Zakaj naj bi bila ugotovitev sodišča prve stopnje o tem, da naj bi si nasprotni udeleženec povzročal tovrstno škodo oziroma da je finančno bankrotiral (glej 22. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa) v nasprotju z njegovo na naroku dne 21. 2. 2018 podano navedbo, da mesečno prejema približno 700,00 EUR, začasna skrbnica v pritožbi ustrezno ne pojasni. Glej tudi opombo št. 18 tega sklepa.
²⁴ Temu so namenjeni drugi (to je medicinski) ukrepi.
²⁵ To je njegovega (premoženjsko)pravnega položaja oziroma pravic (interesov).
²⁶ S katero se to sodišče strinja.
²⁷ Že iz tega razloga pritožbeni očitek, da naj bi šlo sodišče prve stopnje pri odločitvi (v 3. alineji izreka) „preko“ izvedenčevega mnenja, ne drži. Na drugi strani je poskušal izvedenec C. C. ob zaslišanju dne 21. 2. 2018 (glej 6. stran zapisnika) na vprašanje sodišča zgolj konkretno prikazati mejo med nižjimi in višjimi zneski. Poleg tega je bilo dolžno sodišče (tudi) odvzem na tem področju (vsaj) načelno oziroma v bistvenem opredeliti (glej sklep VS RS II Ips 306/2011 z dne 1. 12. 2011), kar je tudi storilo (pritožbena navedba, da je v tem delu sklep popolnoma nejasen in nedoločen zato ni utemeljena). V tem okviru je prepričljivo pojasnilo (glej 29. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa), da bo moč znesek, ki se bo (tedensko) dodeljeval nasprotnemu udeležencu, natančneje določiti ob sodelovanju skrbnika s pristojnim CSD, potem ko bo opravljen pregled vseh denarnih obveznosti nasprotnega udeleženca (s čimer bo moč preprečiti nadaljnje nastajanje dolgov ter finančno ogrožanje slednjega).
²⁸ Glej tudi opombo št. 18 tega sklepa.
²⁹ Upoštevaje ugotovitve izvedenca C. C. (glej 5. - 7. stran zapisnika z dne 21. 2. 2018).
³⁰ Glej 6. stran zapisnika o naroku z dne 21. 2. 2018.
³¹ Relevantna torej ni le trenutna situacija nasprotnega udeleženca, ampak tudi ta izvedenčeva „prognoza“ (oziroma bodoči aspekt).
³² Enako naj bi po njegovih navedbah veljalo za vloge začasne skrbnice odvetnice I. I.
³³ Tako na strani 6 pritožbe nejasno zatrjuje potvarjanje ob omenjanju sodnih postopkov in črpanja finančnih sredstev iz nepremičnin. Nadalje ni jasno, s čim naj bi ga diskvalificiralo oziroma z omenjanjem katere njegove izjave naj bi sodišče prve stopnje sugeriralo, da je z njo bolezen priznal. Na podlagi njegove izpovedbe (glej str. 14 izpodbijanega sklepa), da mu je začela situacija (ki jo je sam opisal) napadati možgane, je poudarilo (zgolj), da mu verjame, da ga več let trajajoče težave bremenijo in izčrpavajo.
³⁴ Pritožnik očita potvarjanje oziroma izmišljevanje v zvezi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje (ki pa je za to podalo argumente oziroma se sklicevalo na ugotovitve izvedencev – glej 19. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa), da je hudo materialno škodo oziroma kolateralno škodo na področju telesnega in duševnega zdravja utrpel zaradi motenj v sfer duševnosti. Ker je v vlogi z dne 30. 12. 2014 (na strani 2) nasprotni udeleženec sam omenil, da mu je bila odklopljena elektrika, ni moč slediti njegovi pritožbeni trditvi, da se to ni nikoli zgodilo, oziroma očitku o potvarjanju resnice s strani sodišča prve stopnje (glej 2. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa). Nadalje sodišče prve stopnje v 17. točki (glej tudi 12. točko) obrazložitve izpodbijanega sklepa, sklicujoč se na njegovo vlogo z dne 27. 12. 2017, ne ugotavlja, da naj bi tudi nasprotni udeleženec sam začetek svoje bolezni umestil v leto, ampak (zgolj) da je v to leto umestil začetek nastalih težav.
³⁵ Oziroma po navodilu iz razveljavitvenega sklepa tega sodišča z dne 29. 3. 2017.
³⁶ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.
³⁷ V skladu z 224. členom ZPP obstaja torej dokazno pravilno o resničnosti vsebine take listine (glej J. Zobec, Pravdni postopek : Zakon s komentarjem (redaktorja Lojze Ude in Aleš Galič), GV Založba in Uradni list, 2010, druga knjiga, str. 420 - 424).
³⁸ Kar velja tudi za njegovo nejasno pritožbeno trditev o tem, da naj bi sam predlagal zaslišanje.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 2841/2014
• VSL sklep II Cp 2189/2011
• VSL Sklep II Cp 1164/2019