VSL Sklep Cst 285/2018

Jedro

Dolžnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da bi moralo o predlogu za odpust obveznosti odločiti najkasneje do konca preizkusnega obdobja, ne pa tri mesece po poteku preizkusnega obdobja. V skladu z določbo prvega odstavka 407. člena ZFPPIPP namreč sodišče "po poteku preizkusnega obdobja" izda sklep, da se dolžniku odpustijo njegove obveznosti. Pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti pa mora preveriti, ali obstaja ovira za odpust iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

Stališče pritožnika, da kaznivo dejanje goljufije po 211. členu KZ-1 ni kaznivo dejanje proti premoženju in gospodarstvu je zmotno. Navedeno kaznivo dejanje je umeščeno v 23. poglavje KZ-1, v katerem so navedena kazniva dejanja zoper premoženje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Dolžnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za odpust obveznosti ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti mora sodišče po uradni dolžnosti preveriti, ali obstaja ovira za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Navedena ovira obstaja, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, pa ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja še ni izbrisana iz kazenske evidence, ali če se do poteka preizkusnega obdobja še niso izpolnili pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije.

5. Sodišče prve stopnje je pred izdajo izpodbijanega sklepa v kazenski evidenci preverilo, ali ima dolžnik vpisano kaznivo dejanje iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki predstavlja oviro za odpust obveznosti in ugotovilo, da ima v kazenski evidenci vpisano kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru št. II K 26008/2014 z dne 20. 6. 2014, ki je postala pravnomočna 1. 7. 2014. Ugotovilo je, da je bila dolžniku s predmetno sodbo izrečena pogojna obsodba z določeno kaznijo petih mesecev zapora ter preizkusno dobo dveh let. V postopku preklica pogojne obsodbe je Okrajno sodišče v Mariboru s sodbo II Kr 26008/2014 z dne 20. 10. 2016 v zvezi s sodbo višjega sodišča v Mariboru IV Kp 2600/2014 z dne 2. 2. 2017, ki je postala pravnomočna 20. 2. 2017, obsojenemu preklicalo pogojno obsodbo ter mu izreklo s pogojno obsodbo določeno kazen petih mesecev zapora. S sklepom II Kr 26008/2014 z dne 1. 6. 2017 pa je Okrajno sodišče v Mariboru ugodilo predlogu obsojenega ter sklenilo, da se kazen petih mesecev zapora, ki je bila obsojencu izrečena z zgoraj navedeno sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru izvrši tako, da obsojenec v obdobju šestih mesecev od izvršljivosti sklepa opravi delo v splošno korist v obsegu 300 ur, brez nadomestila. Kot izhaja iz podatkov kazenske evidence je bila sankcija izvršena dne 26. 1. 2018. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da bodo pogoji za izbris zgoraj navedene obsodbe iz kazenske evidence izpolnjeni šele z dnem 26. 1. 2018, saj se po določbi 3. točke četrtega odstavka 82. člena KZ-1 obsodba na kazen zapora do enega leta izbriše iz kazenske evidence v treh letih od takrat, ko je bila kazen izvršena, če obsojenec v tem roku ne stori novega kaznivega dejanja.

6. Dolžnik v pritožbi trdi, da ni podana ovira za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ker bi morala biti obsodba Okrajnega sodišča v Mariboru izbrisana iz kazenske evidence, saj je v njej določena preizkusna doba potekla že v letu 2016. Tako bi morala biti izbrisana iz kazenske evidence v letu 2017. Pri tem pa si zmotno razlaga določbe KZ-1 o zakonski rehabilitaciji in izbrisu obsodbe (82. člen KZ-1). Pogojna obsodba se v skladu z določbo 2. točke četrtega odstavka 82. člena KZ-1 sicer res izbriše iz kazenske evidence v roku enega leta od takrat, ko je potekla preizkusna doba, vendar le v primeru, če pogojna obsodba ni preklicana. V danem primeru pa je bila preklicana ter obsojencu (dolžniku) izrečena s pogojno obsodbo določena kazen petih mesecev zapora. Zato se v danem primeru za izbris obsodbe iz kazenske evidence uporablja določba 3. točke četrtega odstavka 82. člena KZ-1, po kateri se v primeru, če je bila storilcu izrečena kazen zapora do enega leta, obsodba izbriše iz kazenske evidence v treh letih od takrat, ko je bila kazen izvršena, če obsojenec v tem roku ne stori novega kaznivega dejanja. Ker je bila v danem primeru sankcija izvršena dne 26. 1. 2018, bo obsodba izbrisana iz kazenske evidence šele 26. 1. 2021. Ker je s sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti določeno preizkusno obdobje poteklo 30. 1. 2018, obstaja ovira za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

7. Dolžnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da bi moralo o predlogu za odpust obveznosti odločiti najkasneje do konca preizkusnega obdobja, ne pa tri mesece po poteku preizkusnega obdobja. V skladu z določbo prvega odstavka 407. člena ZFPPIPP namreč sodišče "po poteku preizkusnega obdobja" izda sklep, da se dolžniku odpustijo njegove obveznosti. Pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti pa mora preveriti, ali obstaja ovira za odpust iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Ker je ta ovira obstajala na zadnji dan preizkusnega obdobja, to je dne 30. 1. 2018, samo dejstvo, da je sodišče odločilo o predlogu dolžnika za odpust obveznosti šele dne 3. 4. 2018, na pravilnost odločitve ni vplivalo. Sodišče prve stopnje tudi ni ponovno odločalo o že odločeni stvari, kot to trdi pritožnik, saj je o predlogu za odpust obveznosti odločilo prvič. Ker je ovira za odpust obveznosti obstajala še na zadnji dan preizkusnega obdobja, sodišče prve stopnje s svojo odločitvijo ni poseglo v pravico dolžnika do odpusta obveznosti, kot mu to zmotno očita pritožnik.

8. Stališče pritožnika, da kaznivo dejanje goljufije po 211. členu KZ-1 ni kaznivo dejanje proti premoženju in gospodarstvu je zmotno. Navedeno kaznivo dejanje je umeščeno v 23. poglavje KZ-1, v katerem so navedena kazniva dejanja zoper premoženje.

9. V razloge za preklic pogojne obsodbe pa pritožbeno sodišče ne more posegati, saj je bilo o preklicu pogojne obsodbe že pravnomočno odločeno. Zato na navedbe pritožnika, s katerimi pojasnjuje, zakaj ni mogel izpolniti dodatnega pogoja, pritožbeno sodišče ne bo odgovarjalo.

10. Odločitev sodišča prve stopnje se ob povedanem izkaže kot pravilna. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 432/2015
• VSL sklep Cst 530/2014
• VSL sklep Cst 270/2017