VSL Sklep I Cp 483/2018

Jedro

Smiselna uporaba določb ZPP pride v skladu s 37. členom ZNP v nepravdnem postopku v poštev zgolj v primerih, če z zadnje omenjenim (ali drugim) zakonom ni drugače določeno. ZNP predvideva za rešitev vprašanja založitve predujma za stroške izvedenca (v postopkih kot je predmetni) drugačno ureditev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Domžalah je s sklepom z dne 3. 1. 2018 odločilo, da se sodni izvedenki kmetijske stroke V. Z. za izvedensko delo prizna nagrada in nadomestilo stroškov v višini 1.010,25 EUR bruto, od katere se obračuna 8,85 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 89,41 EUR in 0,53 % prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini 5,35 EUR (I. in II. točka izreka). Odločilo je tudi, da plačilo skupnega zneska 1.105,01 EUR (vključno s 8,85 % prispevkom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter 0,53 % prispevkom za poškodbe pri delu in poklicne bolezni) izvrši finančno računovodska služba sodišča iz vnaprej založenega predujma (na transakcijski račun sodne izvedenke, prispevke pa na ustrezne podračune) ter da je dolžan predlagatelj (ker založeni predujem za celotno poplačilo sodne izvedenke ne zadošča) v roku 15-ih dni plačati 1.101,21 EUR stroškov za delo sodne izvedenke (IV. in V. točka izreka).

2. Zoper IV. in V. točko izreka omenjenega sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje predlagateljica, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga v tem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Izdani sklep naj bi bil v nasprotju z določili 153. člena ZPP (v zvezi s 37. členom ZNP). Poudarja, da je v predlogu za delitev solastnine res predlagala postavitev izvedenca geodetske stroke (glede stroškov katerega je v nadaljevanju tudi plačala predujem). Na prvem naroku za glavno obravnavo dne 5. 5. 2017 sta stranki med drugim izrecno soglašali, da se pri delitvi upošteva, da je „celotna parcela enako vredna glede na posamezni m2“ in da postavitev izvedenca kmetijske stroke v predmetnem postopku ni potrebna. Kljub temu je v nadaljevanju nasprotna udeleženka predlagala še dodatni dokaz z izvedenko kmetijske stroke (v vlogi z dne 12. 7. 2017). Sodišče je v nasprotju z določbo 153. člena ZPP plačilo teh stroškov naložilo predlagateljici, ki je sicer poprej že založila stroške izvedenca geodetske stroke. Takšna odločitev naj bi bila tudi nelegitimna in nepravična (pritožba pojasnjuje, zakaj naj bi bilo temu tako).

3. Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V konkretnem primeru gre za nepravdni postopek, v katerem sodišče (ker samo za to nima potrebnega strokovnega znanja), ne da bi izvedlo dokaz z izvedencem, ne more odločiti. Prav za te situacije ZNP¹ v 36. členu vsebuje določbo, iz katere izhaja, da stroške predujma za izvedbo takšnega dokaza nosi predlagatelj. Ker torej že ZNP vsebuje posebno pravilo,² je pritožbeno sklicevanje na prvi odstavek 153. člena ZPP³ neutemeljeno. Smiselna uporaba določb ZPP pride v skladu s 37. členom ZNP v nepravdnem postopku v poštev zgolj v primerih, če z zadnjem omenjenim (ali drugim) zakonom ni drugače določeno. Kakor je bilo poudarjeno, ZNP predvideva za rešitev vprašanja založitve predujma za stroške izvedenca (v postopkih kot je predmetni) drugačno ureditev. Neprepričljivo je nadalje tudi pritožbeno navajanje, da naj bi bila izpodbijana odločitev nelegitimna in nepravična. Zakaj je šele po prejemu mnenja sodnega izvedenca geodetske stroke predlagal tudi angažiranje izvedenca kmetijske stroke, je nasprotni udeleženec ustrezno (konkretno) pojasnil v svojih vlogah z dne 12. 7. 2017 in z dne 14. 9. 2017. Pravilo iz 126. člena ZNP, ki kot kriterij predvideva velikost solastninskih deležev, pa se nanaša (zgolj) na razdelitev skupnih stroškov med solastniki, in ne na vprašanje, kdo od njih je dolžan založiti stroške (plačati predujem) za postavitev izvedenca v takšnem postopku. Na to vprašanje (kot rečeno) odgovarja 36. člen ZNP.

6. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

-------------------------------
¹ Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30/1986, s kasnejšimi spremembami.
² Glej npr. sklep tukajšnjega sodišča I Cp 2003/2011 z dne 11. 1. 2012.
³ Zakon o pravdnem postopku,Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.

Datum zadnje spremembe:

20.08.2018

Podobni dokumenti:

• VSC sklep Cp 596/2007
• VSL sklep I Cp 4628/2010
• VSL sklep II Cp 2143/2010