VSL Sodba PRp 355/2017

Jedro

Ker zakonski znaki storilcu očitanih prekrškov po drugem odstavku 23. člena ZPPreb v zvezi s 1. oziroma 7. točko prvega odstavka 23. člena ZPPreb niso vsebovani v kaznivem dejanju ponarejanja listin po tretjem in prvem odstavku 251. člena KZ-1, je nepravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se postopek o prekršku zoper storilca po prvem odstavku 11.a člena ZP-1 ne vodi in se mu tudi ne izrekajo sankcije.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper storilca ne ustavi na podlagi 10. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških in stroški postopka ne bremenijo proračuna.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo ugodilo zahtevi za sodno varstvo storilca in odločbo o prekršku prekrškovnega organa z dne 16. 2. 2016 spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper storilca zaradi pravilno dveh prekrškov po drugem odstavku 23. člena v zvezi s 7. oziroma 1. točko prvega odstavka 23. člena Zakona o prijavi prebivališča (ZPPreb) ustavilo na podlagi 10. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1), ker obstojijo druge okoliščine, ki izključujejo postopek o prekršku. Odločilo je še, da stroški postopka iz 1. do 7. točke prvega odstavka 143. člena ZP-1 bremenijo proračun. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani na podlagi četrtega odstavka 162. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi z 28. členom Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD) zavrglo kazensko ovadbo, ki je bila vložena zoper storilca zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin po tretjem in prvem odstavku 251. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ker je storilec opravil nalogo naloženo v nalogu o odložitvi kazenskega pregona. Sodišče prve stopnje je nato zaključilo, da se v tem primeru postopek o prekršku ne vodi in se tudi ne izrekajo sankcije, zato je postopek o prekršku ustavilo na podlagi 10. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1.

2. Prekrškovni organ v pravočasno vloženi pritožbi uveljavlja, da se ne strinja z izpodbijano odločitvijo. Navaja, da je bilo pri obravnavi državljana Romunije ugotovljeno, da ima neurejeno prijavno obveznost, nastanjen je bil v Hostlu .... v ..., kjer je bilo opravljeno fizično preverjanje stanja v evidenci v knjigi gostov in ugotovljeno, da so podatki nepravilni in pomanjkljivi. Evidence policije o prijavah in odjavah so izkazovale, da državljan Romunije ni bil odjavljen; ti dve kršitvi pa sta predmet plačilnega naloga št. X. Zoper plačilni nalog je bila vložena zahteva za sodno varstvo, kateri je bila priložena kopija knjige gostov, ki je izkazovala drugačno stanje kot kopije, ki so jih naredili policisti ob vpogledu v knjigo. Ko je bilo s plačilnim nalogom odločeno o prekrškovni zadevi, kaznivo dejanje ponarejanja listin sploh še ni bilo storjeno; poseg v knjigo gostov je bil izvršen potem, ko so policisti 9. 5. 2015 pregledali knjigo. Sodba Višjega sodišča v Mariboru PRp 68/2015, na katero se sklicuje sodišče, se nanaša na drugačno situacijo. Očitano kaznivo dejanje pa je bilo storjeno po zbranih dokazih v prekrškovnem postopku.

3. Storilec v odgovoru na pritožbo, ki ga vlaga po zagovornikih, višjemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Prvi odstavek 11.a člena ZP-1 določa: „Zoper storilca, ki je bil v kazenskem postopku pravnomočno spoznan za krivega kaznivega dejanja, ki ima tudi znake prekrška, ali je bila zaradi takega dejanja kazenska ovadba zoper njega zavržena na podlagi postopka poravnavanja ali odloženega pregona, se ne vodi postopek o prekršku in se mu tudi ne izrekajo sankcije za prekrške.“

6. Storilcu se v obravnavanem postopku o prekršku očita, da je storil dva prekrška po drugem odstavku 23. člena v zvezi s 1. oziroma 7. točko prvega odstavka 23. člena ZPPreb. Na podlagi drugega odstavka 23. člena ZPPreb (veljavnega v času storitve prekrškov) se z globo od 1.000 do 4.100 eurov za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka. Po 1. točka prvega odstavka 23. člena ZPPreb se z globo od 3.000 do 25.000 eurov kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ne prijavi oziroma odjavi posameznika, ki se nastani ali začasno prebiva v turističnem, gostinskem ali nastanitvenem objektu (prvi odstavek 9. člena); po 7. točki prvega odstavka 23. člena ZPPreb pa se z globo od 3.000 do 25.000 eurov kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki v evidenco gostov ne vpiše točnih podatkov (tretji odstavek 15. člena). Prvi odstavek 251. člena KZ-1 določa: „Kdor ponaredi listino ali spremeni pravo listino, zato da bi se taka listina uporabila kot prava, ali kdor ponarejeno ali spremenjeno listino uporabi kot pravo, se kaznuje z zaporom do dveh let.“ Kdor ponaredi javno listino, oporoko, javno ali uradno knjigo ali kakšno drugo knjigo, ki se mora voditi na podlagi zakona, spremeni tako pravo listino ali kdor tako ponarejeno ali spremenjeno listino hrani zaradi uporabe ali jo uporabi kot pravo, se kaznuje z zaporom do treh let (tretji odstavek 251. člena KZ-1).

7. Glede na navedene zakonske določbe ZPPreb in KZ-1 zakonski znaki storilcu očitanih prekrškov po drugem odstavku 23. člena ZPPreb v zvezi s 1. oziroma 7. točko prvega odstavka 23. člena ZPPreb (vpis netočnih podatkov v evidenco gostov oziroma ne odjava posameznika, ki je bil nastanjen v nastanitvenem objektu) sploh niso vsebovani v kaznivem dejanju ponarejanja listin po tretjem in prvem odstavku 251. člena KZ-1, zato je nepravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se postopek o prekršku zoper storilca po prvem odstavku 11.a člena ZP-1 ne vodi in se mu tudi ne izrekajo sankcije. Upoštevaje izrecno določbo prvega odstavka 11.a člena ZP-1 po kateri se, če je bil storilec v kazenskem postopku pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje ali je bila kazenska ovadba zoper njega zavržena na podlagi uspešno izvedenega postopka poravnavanja ali odloženega pregona (kot v obravnavanem primeru), zoper njega ne vodi postopek o prekršku in se mu tudi ne izrekajo sankcije za prekršek, katerega kriminalna količina je v celoti zajeta v kaznivem dejanju, so tako utemeljene pritožbene navedbe, da je nepravilna odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka o prekršku zoper storilca na podlagi 10. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1.

8. Višje sodišče je zato ugodilo pritožbi in odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe.

9. Prvostopenjsko sodišče naj v novem postopku najprej opravi temeljit preizkus odločbe prekrškovnega organa po uradni dolžnosti (prvi odstavek 62.a člena ZP-1) in nato znova odloči o zahtevi za sodno varstvo.

Datum zadnje spremembe:

20.08.2018

Podobni dokumenti:

• Sklep I Up 242/2012
• VSC Sklep PRp 161/2018
• VSL sodba PRp 225/2016