VSL Sklep EPVDp 43/2018

Jedro

Storilčevi zagovorniki pritožbi ne prilagajo dokazil za navedbe, da je storilec zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani PR 1415/2016 z dne 29. 12. 2017 vložil napoved pritožbe. Pritožbeno sodišče pa po vpogledu v navedeni spis okrajnega sodišča ugotavlja, da storilec po osebnem prejemu prepisa izreka sodbe ni vložil napovedi pritožbe in je na sodbi klavzula pravnomočnosti, zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje v sklepu o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, da je sodba postala pravnomočna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Storilec mora plačati kot stroške pritožbenega postopka sodno takso v znesku 20,00 EUR.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorij AM, B, B1, C, C1 in G, ki so bile vpisane v vozniško dovoljenje na dan 26. 11. 2016, ko je kot voznik motornega vozila kategorije B storil prekršek, s katerim je dosegel 18 kazenskih točk. Odločilo je še, da mora storilec plačati sodno takso v znesku 30,00 EUR.

2. Proti sklepu vlaga storilec po zagovornikih pravočasno pritožbo. Uveljavlja, da je nepravilna ugotovitev sodišča, da je sodba PR 1415/2016 z dne 29. 12. 2017 postala pravnomočna 13. 1. 2018. Zoper navedeno sodbo je namreč vložil napoved pritožbe; sodišče pa še ni izdelalo pisnega odpravka sodbe z obrazložitvijo in jo vročilo storilcu. Glede na navedeno je nepravilen zaključek sodišča, da je storilec dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Kot dokaz predlaga pribavo in vpogled v spis Okrajnega sodišča v Ljubljani PR 1415/2016.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče ob preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa v smeri pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti na podlagi 159. člena v zvezi s 168. členom Zakona o prekrških (ZP-1) ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZP-1 sodišče vozniku, če v času dveh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu, izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk. Iz razlogov izpodbijanega sklepa in podatkov v spisu je razvidno, da ima storilec v evidenci kazenskih točk vpisanih 18 kazenskih točk, ki so mu bile izrečene s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani PR 1415/2016 z dne 29. 12. 2017, ki je postala pravnomočna 13. 1. 2018. Prvostopenjsko sodišče je tako utemeljeno ugotovilo, da je storilec kot imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja na dan 26. 11. 2016 kot voznik motornega vozila dosegel 18 kazenskih točk, torej število, pri katerem se na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZP-1 vozniku izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel vozniško dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Neutemeljene so tudi sicer le pavšalne pritožnikove navedbe, za katere storilčevi zagovorniki kot prava uka stranka niti ne prilagajo dokazil (na primer kopije napovedi pritožbe in dokazila o oddaji napovedi pritožbe), da je storilec zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani PR 1415/2016 z dne 29. 12. 2017 res vložil napoved pritožbe. Pritožbeno sodišče pa po vpogledu v priložen spis Okrajnega sodišča v Ljubljani PR 1415/2016 ugotavlja, da storilec po osebnem prejemu prepisa izreka sodbe 4. 1. 2018, ni vložil napovedi pritožbe in je na sodbi klavzula pravnomočnosti 13. 1. 2018, zato je pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, da je sodba postala pravnomočna 13. 1. 2018.

5. Glede na navedeno je višje sodišče na podlagi tretjega odstavka 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

6. Ker storilčevi zagovorniki s pritožbo niso uspeli, mora storilec na podlagi 147. člena ZP-1 in določb Zakona o sodnih taksah (ZST-1) plačati sodno takso kot stroške pritožbenega postopka. Pri določitvi zneska sodne takse je pritožbeno sodišče upoštevalo tar. št. 8407 ZST-1 in ta znesek (20,00 EUR) mora pritožnik plačati v roku in na način, kot ga bo navedlo prvostopenjsko sodišče v pozivu za plačilo, sicer se bo sodna taksa prisilno izterjala.

Datum zadnje spremembe:

20.08.2018

Podobni dokumenti:

• VSM sklep EPVDp 35/2007
• VSK sklep EPVDp 20/2014
• VSL sklep I Kp 1077/2004