VSL Sodba II Cp 2796/2017

Jedro

Določitev načina odprave napak praviloma ni naloga tožnika. Ta, ki je napako dolžan odpraviti lahko (praviloma) svojo (pogodbeno) obveznost (pravilno) izpolni na več načinov. V konkretnem primeru mora biti odprava napake skladna s prisilnimi predpisi, kar tožbeni zahtevek (kar je potrdil tudi izvedenec), upošteva, zato toženka s tem v zvezi nima možnosti izbire, niti tega ne zatrjuje. Tožniki so zahtevali zamenjavo obstoječega grelnika s konkretno določenim tipom kondenzacijskega grelnika.

Tožencu kot prodajalcu in investitorju je naložena sanacija plinovodne napeljave z zamenjavo plinskih grelnikov, z možnostjo priključka na mestno plinovodno omrežje, s tem v zvezi potrebno sanacijo ostalih povezanih naprav (dimnika, odvoda kondenza …) ter s pridobitvijo za to potrebne dokumentacije in soglasij. Stanovanja so bila tožnikom predana z napako, obstoj napake pa pomeni nepravilno izpolnitev pogodbene obveznosti, zato je toženka napake dolžna odpraviti.

Izrek

I. Pritožbi zoper sodbo se delno ugodi in se sodba v III. točki izreka spremeni tako, da se znesek 23.827,90 EUR nadomesti z zneskom 19.062,32 EUR, v preostalem delu pa se pritožba, kakor tudi pritožba zoper dopolnilno sodbo, zavrneta ter sodba in dopolnilna sodba v izpodbijanem ugodilnem delu, potrdita.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna na treh večstanovanjskih objektih z naslovi K. cesta 38, K. cesta 38 A in K. cesta 38 B, .., izvesti sanacijo plinovodne napeljave z zamenjavo plinskih grelnikov, pri čemer mora pridobiti dokumentacijo kot je razvidna iz izreka tega dela sodbe, v vseh stanovanjih v pritličju in v prvem nadstropju navedenih objektov, sanirati dimnovodne tuljave na način kot je razvidno iz tega dela izreka odločitve, v vseh stanovanjih v pritličju in v prvem nadstropju objektov demontirati obstoječi plinski grelnik ter ga nadomestiti z novim, za vse objekte pridobiti strokovno mnenje dimnikarskega podjetja, za vse objekte izvesti priključni plinovod ter navezati na distribucijsko omrežje zemeljskega plina, na vseh objektih opraviti in pregledati tlačni preizkus skupne notranje plinske napeljave, na vseh objektih izvesti zaključna dela (I. točka izreka). Ugodilo pa podrednemu tožbenemu zahtevku, da je tožena stranka dolžna v navedenih objektih izvesti sanacijo plinovodne zamenjavo plinskih grelnikov z izdelavo ustrezne dokumentacije, kot je razvidna iz izreka, v vseh stanovanjih, ki so posamično in določno navedeni, sanirati dimnovodne tuljave na način kot je razvidno iz izreka, v vseh posamično navedenih stanovanjih demontirati obstoječe plinske grelnike, dimnične priključke ter dobaviti in montirati nov kondenzacijski kombinirani grelnik vode VAIILANT eco TEC plus VUW INT I 206/5-5H, za vse objekte pridobiti strokovno mnenje pristojnega dimnikarskega podjetja, izvesti priključni plinovod ter ga navezati na distribucijsko omrežje zemeljskega plina, opraviti in pregledati tlačni preizkus skupne notranje plinske napeljave in notranje plinske napeljave za posamezno stanovanje, vključno z dobavo in vgradnjo skupnega regulatorja tlaka, plinomera in regulatorja tlaka za posamezno stanovanje, na vseh objektih izvesti zaključna dela (barvanje, odvoz odmontiranih plinskih grelnikov na deponijo, zazidave, beljenje) (II. točka izreka); odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške pravdnega postopka v skupni višini 23.827,90 EUR, v roku petnajst dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Z izpodbijano dopolnilno sodbo je odločilo še glede tožbenega zahtevka tožnika P. D. in razsodilo, da je tožena stranka tudi v njegovem stanovanju dolžna izvesti sanacijo plinovodne napeljave z zamenjavo plinskih grelnikov in sicer mora sanirati dimnovodne tuljave na način kot v ostalih stanovanjih, demontirati obstoječi plinski grelnik, dimnični priključek ter montirati nov kondenzacijski kombinirani grelnik vode VAIILANT eco TEC plus VUW INT I 206/5-5H, opraviti in pregledati tlačni preizkus in preizkus skupne notranje plinske napeljave in notranje plinske napeljave za stanovanje tožnika P. D.; v preostalem delu pa njegov predlog za izdajo dopolnilne sodbe zavrnilo.

3. Zoper obe sodbi je tožena stranka vložila pravočasni pritožbi. Glede dopolnilne sodbe izpostavlja, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato je ni mogoče preizkusiti. Tožniki niso enotni, še manj pa nujni sosporniki. Sodišče bi moralo tako v vsakem primeru posebej presoditi utemeljenost tožbenega zahtevka za vsak posamezen primer, tudi za stanovanje tožnika P. D. Glede vsebinske odločitve sodbe in dopolnilne sodbe, pa so pritožbeni razlogi enaki, zato jih pritožbeno sodišče enotno povzema. Pritožuje se iz vseh razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbama ugodi in izpodbijani sodbi spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, s stroškovno posledico, podredno pa sodbi v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je pritožbeno sodišče z odločbo z dne 6. 5. 2015 že enkrat izdano sodbo z dne 31. 1. 2014 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, v obsegu v zvezi s plinsko napeljavo, v novo sojenje, z napotkom, da mora sodišče pozvati tožečo stranko, da tožbeni zahtevek oblikujejo tako, da bo ta sklepčen in izvršljiv. Tožniki bi morali svoj zahtevek zgolj konkretizirati, v resnici pa je prišlo do spremembe istovetnosti tožbenega zahtevka in s tem do njegovega povečanja (uveljavljanja novih zahtevkov poleg že obstoječega), v katero pa tožena stranka ni privolila. Sodišče o spremembi tožbe nikoli ni odločilo s procesnim sklepom, neutemeljen pa je njegov zaključek, da se je tožena stranka po spremenjeni tožbi vsebinsko spustila v obravnavanje novega zahtevka. Dne 22. 10. 2015 je tožena stranka vložila pripravljalno vlogo in v celoti nasprotovala spremembi tožbe. Dejstvo pa je, da je bila soočena s postopkom, v katerem se je zahtevek očitno kljub temu obravnaval, ceprav mu je odločno nasprotovala. Tudi sicer zahtevek ponovno ni izvršljiv. Uporabno dovoljenje ni bilo pridobljeno iz drugih razlogov in ne zaradi neprimernih plinskih peči v stanovanju, kot to zavajajoče prikazujejo tožniki. Tožena stranka je na podlagi vseh opravljenih meritev in strokovnih pregledov dobila soglasje distributerja plina, pri čemer je seveda jasno, da soglasja ne bi bilo, če bi bilo s pečmi in strojnimi inštalacijami karkoli narobe. Peči delujejo normalno, za stanovalce niso nevarne, kar izhaja tudi iz potrdila energetskega servisa E. z dne 3. 4. 2006. Nenavadno je, da zatrjevana smrtna nevarnost peči in s tem celotnega plinovodnega sistema, tožnikov ni prepričala, da bi sami zamenjali peči in opravili sanacijo ter si s tem rešili življenje, ki naj bi bilo ves čas ogroženo. Tudi izvedenec Z. Z. je v svojem izvedenskem mnenju jasno ugotovil, da so peči montirane v skladu s predpisi in navodili proizvajalca ter da je zagotovljen tudi zadosten dovod izgorevalnega zraka. Ne strinja se z zaključkom sodišča prve stopnje, da PZI (projekt strojnih inštalacij) sploh ni bil izdelan. Tehnični pregled je bil opravljen 9. 7. 2001, pri čemer je bil tedaj izveden tudi pregled strojnih inštalacij in naprav. Brez popolne tehnične dokumentacije strojne inštalacije ne bi bilo mogoče izvesti. Posebnega PZI tožena stranka ni izdelala, ker je že v PGD – PZI obdelano vse, kar je potrebno za izvajanje strojnih inštalacij. Projekt PID pa je samo dejansko izdelan projekt, kako so strojne inštalacije bile izvedene, kar je pogoj za tehnični pregled. Kot izhaja iz projektne dokumentacije, so bile v stanovanjih tožnikov predvidene plinske peči tipa B. Drugačne peči so montirane v mansardnih stanovanjih le iz razloga nedoseganja 6, 5 m dimnika nad vstopno točko dimne cevi. Da ne bi bilo potrebno podaljševati dimnika, so bile v mansardnih stanovanjih nameščene drugačne plinske peči. Projektant je izvedel navedeno zamenjavo pred tehničnim pregledom PID, ki je v celoti upošteval mednarodni standard DVGW. K PID so bili priloženi vsi izračuni, s katerimi se ocenjuje zadostnost potrebnega izgorevalnega zraka. Energetski servis je potrdil, da so v vseh prostorih ustvarjeni ustrezni pogoji za delovanje peči, pozitivno strokovno mnenje je bilo izdano dne 27. 8. 2001, v njem pa navedeno, da je tlačni padec dovoda zraka 4 Pa (Pascal), kar je tudi zahteva mednarodnega standarda DVGW. Meritve so bile izvajane vsako leto, kar je bil pogoj za dobavo plina in vsakič ugotovljeno, da je vse ustrezno izvedeno. S strani pristojnih služb bi bila sicer izdana prepoved. Sodišče je pri svoji odločitvi upoštevalo edino neugodno meritev energetskega servisa E. Ljubljana z dne 10. 12. 2003. Tožena stranka je dokazala, da so bile meritve tega dne izvedene z neatestiranim inštrumentom. Tožena stranka je predlagala zaslišanje tehničnega direktorja E. gospoda G. G. Navedene okoliščine v sodbi niso omenjene niti z besedo, čeprav so pomembne. V spisu se nahaja tudi meritev opravljena dne 21. 10. 2004, v stanovanju N., kjer naj bi prišlo do zastrupitve z ogljikovim monoksidom. Iz te meritve je razvidno, da peči delujejo varno in da ogljikovega monoksida ni. Tudi T. T. je povedal, da peči delujejo pravilno, on je opravil tudi prvi zagon peči in meritve ter peči servisiral. Zaslišan je bil tudi v odškodninski pravdi. Tudi izvedenec Z. Z. je zapisal, da ni vzročne zveze med zastrupitvijo in delovanjem peči. V drugačno mnenje je sodišče prepričal izvedenec M. M., ki pa je svoje mnenje opravil neustrezno, enostransko in pristransko. Nikoli ni opravil nobenih meritev. Ugotovitve izvedenca so v nasprotju z vsemi podatki, ki jih je imel na voljo. Vse peči tipa B so visoko kakovostne peči in so ustrezale vsem potrebnim standardom v času vgradnje. Nevzdržno je, da se toženi stranki nalaga zamenjava peči s popolnoma novimi, točno določenega modela. Če pa bi se izkazalo, da je neustrezno urejeno le prezračevanje, to ni razlog za zamenjavo peči. Izvedenec ni nikoli pojasnil, kaj naj bi bilo s pečmi pravzaprav narobe. Meritve podjetja K. z dne 29. 11. 2013, so dokazale, da je dovod izgorevalnega zraka v stanovanju št. 3 zadosten in je padec zračnega tlaka v skladu z vsemi mednarodnimi standardi. Z zamenjavo z novimi pečmi, bi bili tožniki obogateni, izvedenec je nasedel željam tožnikov. Nestrokovno je njegovo stališče, da ob upoštevanju zakonodaje in predpisov v letu 2016 z obstoječimi grelniki zadeve ni mogoče sanirati. V Sloveniji je ogromno peči tipa B, ki pač niso več v skladu z današnjimi predpisi. To pa seveda ne pomeni, da je potrebno sicer brezhibno delujoče peči kar vsevprek zamenjati z novimi. Tožena stranka je zahtevala drugega izvedenca, po predlogu sodišče ni ugodilo, čeprav bi to moralo storiti. Napačna je odločitev tudi glede pravdnih stroškov. Tožbeni zahtevek v zvezi s skupnimi podstrešnimi prostori je bil zavrnjen. Na njih so tožniki želeli pridobiti lastninsko pravico, gre za prostore v izmeri najmanj 162 m2, zato ne moremo govoriti o neznatnem delu tožbenega zahtevka. Sodišče bi moralo tako ugotoviti, da so tožniki propadli z več kot 50 % tožbenega zahtevka in stroške odmeriti v skladu s tem.

4. Tožniki so na pritožbi odgovorili in predlagali njuni zavrnitvi.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Konkretna zadeva se je od vsega začetka obravnavala enotno za vse tožnike, tudi za P. D. Vsi tožniki so postavili enotno trditveno podlago, pri čemer pa glede P. D., očitno pomotoma, ni bil postavljen določen tožbeni zahtevek. Po ustrezni dopolnitvi tožbe je sodišče prve stopnje glede tega tožnika izdalo dopolnilno sodbo, v kateri se je glede odločitve v pretežni meri sklicevalo na razloge sodbe. Glede na navedeno enotno vodenje postopka in ker so razlogi sodišča prve stopnje za odločitev za vse tožnike enaki, sodišče prve stopnje s takšnim postopanjem v konkretnem primeru ni zagrešilo očitane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka. V povezavi s sodbo, pritožbeno sodišče tudi odločitev glede tožnika P. D., lahko preizkusi.

7. Tožniki so po opozorilu pritožbenega sodišča svoj zahtevek konkretizirali tako, da se glasi na odpravo napak v korist konkretnega tožnika v konkretnem stanovanju. Tak zahtevek so postavili poleg primarnega tožbenega zahtevka, tako, da gre že iz tega razloga nedvomno za spremembo tožbe (drugi odstavek 184. člena ZPP). Tudi sicer se je strinjati s pritožbo, da ni šlo le za "preciziranje" tožbenega zahtevka, temveč gre v določenih delih tudi za konkretizacijo storitev, ki jih prvotni zahtevek ni vseboval, in torej tudi iz tega razloga za spremembo tožbe. Tožena stranka je spremembi nasprotovala, sodišče prve stopnje pa o (očitni) dovolitvi spremembe res ni odločilo s posebnim sklepom (prvi odstavek 185. člena ZPP), kar pa v konkretnem primeru ne predstavlja ne relativne in ne absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je spremembo tožbe očitno dopustilo, saj je spremenjeni tožbeni zahtevek obravnavalo in o njem tudi odločilo. Pravdni stranki sta tako vedeli, kaj je predmet postopka, o spremembi se je tožena stranka tudi vsebinsko izjavila. Pritožbeno sodišče tudi sicer meni, da je bila dovolitev spremembe (sicer brez posebnega sklepa, zoper katerega ni posebne pritožbe) smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama (prvi odstavek 185. člena ZPP).

8. Tožniki so lastniki stanovanj v treh stanovanjskih objektih na K. cesti v ... Stanovanja so kupili s kupoprodajnimi pogodbami od toženca kot prodajalca in investitorja gradnje. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo še glede zahtevkov tožnikov na odpravo napak plinovodne napeljave. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo. Odločitev je materialnopravno pravilna, tudi dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo, zagrešilo tudi ni očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka (v zvezi z neizvedbo dokazov), niti tistih tovrstnih napak, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožba skuša omajati predvsem dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki pa je po mnenju pritožbenega sodišča skladna z določbo 8. člena ZPP in je tudi dovolj prepričljiva, da jo pritožbeno sodišče v celoti sprejema.

9. Da je bila storitev v zvezi z izvedbo plinovodne napeljave opravljena pomanjkljivo, tudi za pritožbeno sodišče ni sporno. V pritličju in v prvem nadstropju obravnavanih stavb so v stanovanjih vgrajeni atmosferski plinski grelniki vode, katerih delovanje je odvisno od zadostnega dovoda zraka v prostor. Da ta v navedenih stanovanjih ni zadosten, je priznala tudi toženka sama, že najmanj v letu 2004, ko je skušala zadevo reševati z izvedbo odprtine iz stanovanj na stopnišče (kar je bilo izvedeno v dveh stanovanjih). Kot je ugotovil sodni izvedenec M. M., je izvedba dovoda izgorevalnega zraka in prezračevanja prostorov (v vseh stanovanjih) neustrezna. Pri zaprtih oknih ni ustreznega dovoda svežega zraka, pri čemer se situacija bistveno poslabša pri vzporednem delovanju ventilatorja (v kopalnici), nape in atmosferskega plinskega grelnika, kar je lahko tudi smrtno nevarno. Plinski grelnik ima sicer vgrajeno možnost blokade, pri čemer pa lahko pride do napake ali zmanjšanja odzivnosti varnostnega sistema zaradi večkratnih blokad, kar bi (tudi) imelo za posledico povečano vsebnost CO2 in CO v stanovanjih, kar je zelo nevarno¹. Povsem enako ugotavlja tudi sodni izvedenec J. J. v mnenju, ki so ga pred pravdo pridobili tožniki (priloga A23), ki ga sicer toženka ne sprejema, pa tudi E., d. o. o. v svojem poročilu z dne 10. 12. 2003 (priloga A49) v zvezi z izvedenim strokovnim pregledom dimovodnih in prezračevalnih naprav v objektih na K. cesti.² Gre za izvajalca javne službe, ki je zadolžen za opravljanje pregledovanja, nadzorovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimovodnih in prezračevalnih naprav, zato tudi pritožbeno sodišče ne dvomi, da je meritve opravil s pravilno "umerjenim" instrumentom, pri čemer so bili toženkini dvomi v to povsem pavšalni (glej 10. točko pripravljalne vloge z dne 15. 2. 2008, list. št. 123), zato tudi predlagano zaslišanje tedanjega direktorja G. G.,³ ni bilo potrebno (pri čemer izpovedba tudi ne more nadomestiti trditvene podlage). Tudi izvedenec Z. Z. je v mnenju izdelanem za potrebe pravdnega postopka P 3502/2004-III (zaradi plačila odškodnine v zvezi z zastrupitvijo s CO v enem od stanovanj na naslovu K. 38) zapisal ugotovitve, ki kažejo na problem dovoda svežega zraka, kot so izpostavili tudi tožniki v svoji vlogi z dne 6. 3. 2008, list. št. 127.⁴ Tudi T. T.,⁵ na čigar izpovedbo se toženka sklicuje, zaslišan v zadevi P 3502/2004-III, med drugim ugotavlja, da gre za zelo kvalitetna stanovanja z dvojnimi okni, kjer ni posebnega dovoda svežega zraka "zato se je kar precejkrat dogajalo, da so se zaradi delovanja senzorja potem te naprave tudi izklapljale" (priloga B11).⁶

10. Dejstvo, da je E. v letu 2001 izdal pozitivno strokovno mnenje v zvezi z izvedbo plinske napeljave (priloga B7), glede na povedano na odločitev ne more vplivati, pri čemer niti ni jasno, ali sta bila predmet pregleda tudi dovod zraka in prezračevanje prostorov, glede na zaključek, da je "dovod zgorevalnega zraka in prezračevanje prostora s plinskim grelnikom potrebno urediti v skladu s projektom".⁷

11. Iz povedanega je razvidno, da so atmosferski plinski grelniki (imenovani tudi plinska trošila vrste B) primerni le v prostorih, v katerih je ustrezno urejen dovod zraka. V konkretnem primeru, glede na kakovostna okna, ki ne prepuščajo zraka, upoštevaje uporabo ventilatorjev, nape, temu ni tako. Problem ni v zadostni meri rešljiv z dodatnim dovodom zraka oziroma z odprtinami iz stanovanj na hodnik (rešitev z režami na vratih tudi ne zadostuje), zato pritožbeno sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje, ki temelji na prepričljivem mnenju izvedenca M. M. in ostalih že izpostavljenih ugotovitvah, da je edini primeren in celosten način rešitve, zamenjava obstoječih plinskih grelnikov s plinskimi grelniki, ki delujejo neodvisno od zraka v prostoru (imenovanimi tudi plinska trošila vrste C). Stanovanja z obstoječimi atmosferskimi plinskimi grelniki, ne glede na pazljivost pri sočasni uporabi grelnikov, nape, ventilatorjev, brez zamenjave niso varna za bivanje. Iz ugotovljenega tudi izhaja, da bi morali biti takšni grelniki, ob obstoječem nezadostnem dotoku zraka, vgrajeni že v času izgradnje v letu 2001, tako kot so bili v mansardnih stanovanjih spornih objektov, in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene.

12. Da projekt strojnih instalacij s projektom plinske napeljave v konkretnem primeru ni bil (ustrezno) izdelan, dokazuje jasno mnenje izvedenca M. M., pa tudi korespondenca med upravnikom zgradb in podjetjem Energetika ... (priloge A67 do A69). Brez te dokumentacije pa ni mogoč priključek spornih stavb na mestno plinovodno omrežje, kar je bilo tožnikom nedvomno obljubljeno.⁸

13. Glede na vse povedano je tako sodišče prve stopnje utemeljeno tožencu kot prodajalcu in investitorju, naložilo sanacijo plinovodne napeljave z zamenjavo plinskih grelnikov, z možnostjo priključka na mestno plinovodno omrežje, s tem v zvezi potrebno sanacijo ostalih povezanih naprav (dimnika, odvoda kondenza …) ter s pridobitvijo za to potrebne dokumentacije in soglasij (462., 465., 662. člen Obligacijskega zakonika, 8. člen prodajnih pogodb). Stanovanja so bila tožnikom predana z napako, obstoj napake pa pomeni nepravilno izpolnitev pogodbene obveznosti, zato je toženka napake dolžna odpraviti.

14. V sodni praksi je sprejeto stališče, da določitev načina odprave napak praviloma ni naloga tožnika. Ta, ki je napako dolžan odpraviti lahko (praviloma) svojo (pogodbeno) obveznost (pravilno) izpolni na več načinov. V konkretnem primeru mora biti odprava napake skladna s prisilnimi predpisi, kar tožbeni zahtevek (kar je potrdil tudi izvedenec M. M.), upošteva, zato toženka s tem v zvezi nima možnosti izbire, niti tega ne zatrjuje. Tožniki so zahtevali zamenjavo obstoječega grelnika s konkretno določenim tipom kondenzacijskega grelnika znamke VAILLANT eco TEC plus VUW INT I 206/5-5H. V pripravljalnih vlogah z dne 20. 10. 2015 (list. št. 875), z dne 7. 3. 2016 (list. št. 935), z dne 8. 5. 2016 (list. št. 979), je toženka v bistvenem nasprotovala dejstvu, da je zamenjava sploh potrebna, sicer pa (na splošno) tudi dejstvu, da se zamenjava opravi prav s pečjo navedene znamke in navedenega tipa. Za to pa ni navedla prav nobenega razloga, ni niti npr. zatrjevala, da je na tržišču več primernih tipov peči, da ta tip morda ni primeren ipd. Ker je izvedenec M. M. izrecno potrdil, da je predlagani način sanacije, tudi s konkretno določeno pečjo, primeren in optimalen način, je sodišče prve stopnje, v konkretnem primeru, tako konkretiziranemu tožbenemu zahtevku upravičeno sledilo.

15. Mnenja izvedenca M. M., potrjena tudi z njegovo ustno izpovedbo, so bila jasna, popolna, niti niso bila sama s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, dvom v njihovo pravilnost ni bil vzbujen, zato sodišče prve stopnje dokaznemu predlogu toženke za postavitev drugega izvedenca, upravičeno ni ugodilo (254. člen ZPP).

16. Delno pa je utemeljena pritožba zoper strokovno odločitev. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče šteti, da tožniki niso uspeli le s sorazmerno majhnim delom zahtevka. Niso propadli samo z zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižne listine glede skupnih prostorov, ampak tudi z lastninskopravnim zahtevkom glede teh prostorov. V zvezi s tem delom tožbenega zahtevka sta bila postavljena kar dva izvedenca, zato tudi ni mogoč zaključek, da zaradi tega dela zahtevka niso nastali posebni stroški (tretji odstavek 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ocenjuje, da so tožniki v pravdi uspeli z 80 % tožbenega zahtevka, z 20 % (na račun zahtevka na ugotovitev lastninske pravice na skupnih prostorih), pa propadli. Sodišče prve stopnje jim je odmerilo stroške v višini 23.827,90 EUR, 80 % od tega pa znaša 19.062,32 EUR.

17. V gornjem obsegu je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in odločitev o stroških ustrezno spremenilo, sicer pa pritožbo zavrnilo in v preostalem delu sodbo v izpodbijanem ugodilnem delu, potrdilo (358. člen, 353. člen ZPP). Zavrnilo pa je tudi pritožbo zoper ugodilni del dopolnilne sodbe in sodbo v tem obsegu potrdilo (353. člen ZPP).

18. Ker je toženka uspela le s pritožbo zoper stroškovno odločitev, je pritožbeno sodišče odločilo, da stroške pritožbenega postopka nosi sama (prvi odstavek 154. člena ZPP). Tudi tožniki sami nosijo svoje stroške odgovorov na pritožbi, skladno z določbo prvega odstavka 155. člena ZPP.

-------------------------------
¹ Primerjaj izvedensko mnenje, list. št. 591.
² "Po naši oceni je izvedba dovoda izgorevalnega zraka in prezračevanja prostorov s plinskimi trošili izvedena neustrezno, saj ni urejenega zadostnega dovoda zraka iz okolice v stanovanja, zaradi zdravstvene nevarnosti za ljudi v stanovanjih v pritličjih in prvih nadstropjih je nadaljnja uporaba teh plinskih grelnikov ob obstoječih pogojih neprimerna."
³ Ki bi vedel povedati o točnosti meritev dimnih plinov (glej zapisnik glavne obravnave z dne 21. 8. 2008, list. št. 178).
⁴ "Stanovalci v objektu bi morali zagotavljati proste reže in rešetke ter ob namestitvi drugih naprav, ki porabljajo zrak v prostoru, zagotoviti dodaten zrak z odpiranjem oken ali izključevanjem sočasnega delovanja večjih porabnikov zraka. Zaprtje zračnika v kuhinji zaradi neprijetnega vstopanja hladnega zraka v kuhinjo ali uporaba kuhinjskega zračnika za izhod močenjše nape, bistveno zmanjša izgorevalni zrak za plinski grelnik" (stran 15 izvedenskega mnenja, priloga B37).
⁵ Družba T. d. o. o. je na tem objektu izvajala priklop za zagon plinskih peči, kot je razvidno iz priloženega zapisnika o glavni obravnavi P 3502/2004-III z dne 3. 4. 2006 (priloga B11).
⁶ Pri čemer je že bilo povedano, da zaradi večkratnih blokad plinskega grelnika, lahko pride do napake ali zmanjšane odzivnosti varnostnega sistema, kar je zelo nevarno.
⁷ Kot je na to opozoril tudi izvedenec J. J. (stran 4 izvedenskega mnenja, priloga A23), njegove ugotovitve pa se štejejo kot del trditvene podlage tožnikov.
⁸ Iz listine, št. načrta: 5153 - Projekt izvedenih del iz junija 2001, jasno izhaja, da je "zunanji razvod plina dimenzioniran za kasnejšo priključitev na mestno plinovodno omrežje" (priloga A50).

Datum zadnje spremembe:

17.08.2018

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 729/95
• VSL sodba I Cpg 956/2009
• Sodba II Ips 89/2009