VSL Sklep PRrp 14/2018

Jedro

Dejstvo, da je oškodovančeva hčerka zaposlena kot policistka na prekrškovnem organu, ni okoliščina, ki objektivno ne zagotavlja nepristranskega (poštenega) sojenja sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Policijska postaja Metlika je zaradi prekrška po drugem odstavku 6. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) izdala odločbo o prekršku št. 000 z dne 4. 1. 2018, zoper katero je vložil storilec po zagovornici zahtevo za sodno varstvo, prekrškovni organ pa je nato zadevo odstopil v reševanje krajevno pristojnemu sodišču – Okrajnemu sodišču v Črnomlju.

2. Po prejemu vabila na narok za zaslišanje je vložil storilec po zagovornici predlog za prenos krajevne pristojnosti, ker obstajajo okoliščine, ki vzbujajo utemeljen dvom o nepristranskosti Okrajnega sodišča v Črnomlju. Oškodovančeva žena A. A. je sestrična sodnika B. B. Ker gre za videz nepristranskosti, ki se mora odražati tudi navzven in so sorodstvene povezave pomemben vidik te okoliščine, je potrebno izključiti vsakršno možnost, da bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča. Okrajno sodišče v Črnomlju je majhno sodišče, na katerem se zaposleni med seboj poznajo in družijo; enako tudi sodnika, ki sodita na istem oddelku sodišča. Poleg tega je Črnomelj majhen kraj in je že v postopku na policiji sodelovala oškodovančeva hčerka C. C., ki je kot policistka zaposlena na PMP ..., kar vse skupaj močno krni zaupanje v objektivnost in nepristranskost teh institucij. Zlasti ob dejstvu, da storilcu zadnji dan pred potekom roka za vložitev zahteve za sodno varstvo ni bil omogočen vpogled v spis. Storilec zato predlaga, da pristojno sodišče iz razloga ohranitve videza nepristranskega odločanja zadevo dodeli drugemu pristojnemu sodišču.

3. Predlog se zavrne.

4. Tretji odstavek 59. člena Zakona o prekrških (ZP-1) določa, da se, kolikor v tem poglavju ni drugače določeno, v postopku z zahtevo za sodno varstvo smiselno uporabljajo določbe pritožbenega postopka v rednem sodnem postopku. Po dvanajsti alineji 67. člena ZP-1 pa se, kolikor s tem zakonom ni drugače določeno, v rednem postopku smiselno uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP) glede prenosa krajevne pristojnosti. Prvi odstavek 35. člena ZKP pa določa: "Skupno neposredno višje sodišče lahko določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi." Po drugem odstavku 35. člena ZKP med drugim sodišče odloči na predlog obdolženca (v obravnavanem primeru storilca).

5. Tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti so (tako mag. Štefan Horvat, V ZKP s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 83 do 85) okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu 23. člena Ustave RS oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) in takšni tehtni razlogi so lahko npr. dejstvo, da se vodi kazenski postopek zoper sodnika istega sodišča ali zoper državnega tožilca, s katerim sodniki sodišča, ki naj bi postopek vodilo, vsakodnevno sodelujejo; zgolj subjektivno prepričanje obdolženca (storilca), da mu na sodečem sodišču ni zagotovljeno nepristransko sojenje, ki pa ne temelji na nobenem konkretnem dejstvu, ki bi utemeljeno lahko vzbujalo dvom o nepristranskosti sodišča, ne more pomeniti tehtnega razloga za prenos pristojnosti. Pri presoji, ali so podani tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti, gre za presojo dejanskih okoliščin v vsakem konkretnem primeru, ki jo mora opraviti sodišče, ki o tem predlogu odloča, pri čemer to sodišče razlogov ne ugotavlja po uradni dolžnosti, temveč presoja razloge za prenos krajevne pristojnosti, na katere se sklicuje predlagatelj.

6. Okrajno sodišče v Črnomlju je predložilo predlog storilca v obravnavo Višjemu sodišču v Ljubljani skupaj z navedbo sodeče sodnice, ki ji je bila zadeva ZSV 19/2018 dodeljena v skladu s Sodnim redom, da je Okrajno sodišče v Črnomlju res majhno sodišče, na katerem je zaposlenih 5 sodnikov; sodniki se med seboj poznajo, saj so vsi domačini, kar ne pomeni, da so zaradi tega pristranski pri odločanju. B. B. ni bratranec oškodovančeve žene A. A., oškodovančeva hčerka C. C. pa je po splošnem znanju sodišča policistka na Postaji mejne policije v ... in ni sorodnica niti znanka sodnikov zaposlenih na sodišču.

7. Višje sodišče ob upoštevanju navedenega ugotavlja, da v obravnavanem primeru niso podani tehtni razlogi, zaradi katerih bi bilo potrebno za postopek določiti drugo stvarno pristojno sodišče na območju Višjega sodišča v Ljubljani. Na Okrajnem sodišču v Črnomlju je sicer res zaposlenih samo 5 sodnikov, ki se med seboj poznajo, vendar pa iz navedb Okrajnega sodišča v Črnomlju izhaja, da sodnik B. B. ni bratranec oškodovančeve žene A. A., kar navaja storilčeva zagovornica v predlogu za prenos krajevne pristojnosti. Iz dopisa Okrajnega sodišča v Črnomlju izhaja še, da oškodovančeva hčerka C. C. ni sorodnica in tudi ne znanka sodnikov Okrajnega sodišča v Črnomlju; poleg tega tudi ni zaposlena kot policistka pri prekrškovnem organu Policijski postaji Metlika (ki je izdala odločbo o prekršku), temveč je zaposlena na Postaji mejne policije v ... (kar navaja tudi storilčeva zagovornica v predlogu). Tudi sicer pa bi navedene okoliščine v zvezi s policistko (če bi bile utemeljene) lahko predstavljale razlog za izločitev uradne osebe prekrškovnega organa in ne okoliščin, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja sodišča. Poleg tega višje sodišče ob vpogledu v Čistopis letnega razporeda dela sodnikov na Okrožnem sodišču v Novem mestu in okrajnih sodiščih v Novem mestu, Črnomlju in Trebnjem za leto 2018 Su 1/2018 s 16. 4. 2018 ugotavlja, da B. B. in N. N. nista sodnika na istem oddelku pri Okrajnem sodišču v Črnomlju, temveč o zadevah o prekrških odločata sodnici Z. Z. in N. N., ki ji je bilo dodeljeno odločanje o zahtevi za sodno varstvo; medtem ko B. B. odloča o kazenskih zadevah. Navedbe storilčeve zagovornice v predlogu za prenos krajevne pristojnosti, da storilcu zadnji dan pred potekom roka za vložitev zahteve za sodno varstvo ni bil omogočen vpogled v spis, pa se nanašajo na postopanje prekrškovnega organa in ne na postopanje okrajnega sodišča, kateremu je prekrškovni organ predložil v reševanje zahtevo za sodno varstvo.

8. Ker po presoji višjega sodišča ni tehtnih okoliščin, ki bi zagotavljale ali dajale videz pristranskega sojenja, je odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

Datum zadnje spremembe:

16.08.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep PRr 9/2016
• VSC Sklep I Kr 7493/2021
• VSM Sklep I Kr 42127/2015