VSL Sodba II Cp 202/2018

Jedro

Pogodba o opravljanju storitev je podjemna pogodba, pri kateri ima podjemnikova obveznost značilnosti obligacije rezultata. Navedeno pomeni, da je podjemnik do plačila upravičen šele, ko v celoti in pravilno doseže rezultat - izpolni svojo obveznost.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 214,19 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni od prejema sodbe, od tedaj dalje do plačila pa še zakonske zamudne obresti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 89264/2016 z dne 9. 9. 2016, tudi v prvem in tretjem odstavku izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo v plačilo pravdne stroške tožene stranke v višini 993,80 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se po svojem pooblaščencu pritožuje tožnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP¹ in predlaga, naj pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa naj jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Materialnopravno nepravilen je zaključek sodišča, da tožnik ni opravil dela (izpolnil svojih obveznosti) v celoti, ker naj ne bi vzpostavil gozdnega reda v skladu s predpisi in saniral gozdnih vlak. Materialno pravo med strankama predstavlja Dogovor o sečnji lesa z dne 22. 11. 2015, ki izpolnitve tožnikovih obveznosti ne veže na vzpostavitev gozdnega reda, zato na to ne more biti vezan nastop plačila. Toženec ni podal ustreznih navedb, da gozdni red ni bil vzpostavljen, in ni predlagal dokazov v tej smeri, zato ugotavljanje teh dejstev predstavlja kršitev 8. člena ZPP. Takšen zaključek pomeni tudi nepravilno ugotovitev dejanskega stanja, ki je v nasprotju z izpovedjo toženca samega, v kateri smiselno pritrjuje, da je gozdni red vzpostavljen. Navaja, da je bilo na tožencu trditveno in dokazno breme o tem, kakšno je bilo stanje vlak pred pričetkom dela tožnika. Ker toženec ni podal opisa prvotnega stanja, tožniku ni treba oziroma mu je onemogočeno dokazovanje vzpostavitve prvotnega stanja. Zaradi odsotnosti ustreznih trditev toženca sodišče sploh ni imelo podlage za izvajanje dokazov v tej smeri. V. S. in A. A. nista videla stanja pred pričetkom del, kar izhaja iz njunih izpovedi. Zapisnik z dne 18. 5. 2016 in priče lahko dokazujejo samo stanje na dan 18. 5. 2016, ne pa, da takšno stanje ni obstajalo tudi v času pred pričetkom tožnikovega dela. Odločitve sodišča ni moč preizkusiti. Navaja še, da je bilo tožnikovo delo pregledano s strani pristojnega prekrškovnega organa, ki ni zasledil nepravilnosti v zvezi s sečnimi ostanki, poškodbami tal ali z vlakami, pa bi gotovo jih, če bi takšne nepravilnosti obstajale. Opozarja na 79. člen ZG². Če bi po zaključku sečnje in po tem, ko je svoje delo zaradi toženčevih pripomb večkrat popravil, še vedno obstajalo stanje, ki je v nasprotju oziroma slabše od siceršnjega stanja vlak v gozdu, bi bil s strani gozdnega inšpektorja ustrezno procesiran, pa ni bil. Dejstvo, da je gozdni inšpektor opravil nadzor in tožnika oglobil zaradi prekrška iz 77c. člena ZG (sečnja brez odločbe), ob tem pa ni ugotovil nobene od kršitev iz 79. člena ZG, dokazuje, da so očitki na račun pomanjkljive vzpostavitve vlak v prvotno stanje neutemeljeni. Pooblaščenec tožnika je pritožbi priložil tudi laično pritožbo tožnika, ki jo je šteti za sestavni del njegove pritožbe. V njej pritožnik zatrjuje prirejanje izjav prič v zvezi s podpisom pogodbe, sicer pa se zoper samo višino cene storitve, ugotovljene v izpodbijani sodbi, ne pritožuje. Pritožuje se zaradi izostanka priče M. P. na naroku, ki je tožencu vodil odvoz lesa in evidenco o količinah odvoza lesa; dalje trdi, da je bil zaradi dodatno podrtih dreves kaznovan s strani prekrškovnega organa; da so ves posekan les, tako odkazan, kot neodkazan, spravili na cesto, tožencu pa je zaračunal samo odkazano količino in v zvezi s tem prilaga fotografije; izpodbija izjavo priče A. glede ocenjevanja stanja vlake in prilaga fotografije, ki prikazujejo stanje toženčeve parcele in ʺpopolni gozdni redʺ; ter navaja, da ob oceni A. o slabem stanju vlake v maju 2016 ne more mimo dejstva, da so sporno vlako takrat uporabljali tudi drugi. Zatrjuje, da je edini namen toženca izogibanje plačilu.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo opozarja, da tožnik v pritožbi podaja sklop novih dejstev in dokazov, ter pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik (kot izvajalec) od toženca (kot naročnika) zahteva plačilo izstavljenega računa za opravljeno storitev po Dogovoru o sečnji lesa z dne 22. 11. 2015³, v katerem se je zavezal izvesti posek odkazanega drevja, opraviti pospravilo gozdne površine, odvoz vse hlodovine na nakladalno rampo, po sečnji pospraviti oziroma urediti sečišče, odpraviti oziroma sanirati poškodbe v gozdu in sanirati gozdne poti in vlake oziroma le-te vzpostaviti v prvotno stanje (3. in 5. člen Dogovora) na parc. št. 2211/2 k. o. X in 20/32 k. o. X, ki sta v lasti toženca oziroma njegove žene. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek tožnika zavrnilo, ker ni dokazal, da je v celoti izpolnil svoje obveznosti po sklenjenem Dogovoru in posla ni dokončal.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo vsa relevantna dejstva in pravilno uporabilo materialno pravo - določbe od 619. do 648. člena OZ⁴. Odločitev je utemeljena v jasnih in prepričljivih razlogih, ki jih pritožbeno sodišče v celoti sprejema in se nanje sklicuje. Ker je odločitev pravilna v pravnem in dejanskem pogledu in ni obremenjena z uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami, bo pritožbeno sodišče v nadaljevanju odgovorilo le na bistvene pritožbene poudarke (prvi odstavek 360. člena ZPP).

7. Pogodba o opravljanju storitev je podjemna pogodba, pri kateri ima podjemnikova obveznost značilnosti obligacije rezultata. Navedeno pomeni, da je podjemnik do plačila upravičen šele, ko v celoti in pravilno doseže rezultat - izpolni svojo obveznost.

8. Prepričljivi in na navedbah strank ter izvedenih dokazih temelječi so razlogi sodišča prve stopnje, da se je tožnik s sklenitvijo Dogovora zavezal, da bo sečišče pospravljeno, sanirane gozdne poti in vlake ter vsa hlodovina prevzeta od odjemalca hlodovine (6. člen Dogovora). Da sta se pravdni stranki dogovorili o upravičenosti do dogovorjenega plačila šele z dosego končnega rezultata dela - ko bodo opravljena vsa izpolnitvena ravnanja po Dogovoru, izhaja tudi iz navedb tožnika samega, ki je v postopku zatrjeval, da je dokončno in popolno opravil svojo storitev, vzpostavil gozdni red, saniral vlako oziroma opravil prav vse, za kar se je z Dogovorom zavezal.

9. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da toženec ni podal ustreznih (konkretnih) trditev glede prvotnega stanja vlak pred začetkom sečnje. Toženec je že v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedel, da je gozdni inšpektor ugotovil, da tožnik sečnje ni izvršil v skladu z izdano odločbo, saj v sekanem gozdu na pomlajenih površinah ni odstranil vejevja in prostorninskega lesa, prav tako ni saniral gozdnih prometnic. V pripravljalni vlogi z dne 31. 1. 2017 je navedel, da tožnik vseh del po Dogovoru o sečnji lesa ni opravil oziroma dokončal ter da je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije na toženčevi parceli opravila kontrolo skladnosti izvajanja del, ki jih je izvedel tožnik, pri tem pa ugotovila, da sanacija vlak ni izvedena, da so gozdne vlake poškodovane in nesanirane ter da ni urejeno odvodnjavanje; skliceval se je na zapisnik z dne 18. 5. 2016. Na prvem naroku za glavno obravnavo je svoje navedbe še dopolnil s tem, da tožnik ni izvedel pospravila sečišča, niti ni saniral gozdnih poti in vlak, kot je bilo dogovorjeno, in v ta namen priložil fotografije. Z navedenim je v zadostni meri opredelil zatrjevano dejstvo, da tožnik prevzetega dela ni opravil v celoti oziroma v pogodbeno dogovorjenem obsegu ter podal dovolj konkretno trditveno podlago glede stanja, kakršnega bi moral po opravljenem delu vzpostaviti tožnik. Ker izpolnitvena ravnanja izhajajo iz določb Dogovora, se pritožnik ne more sklicevati, da ni mogel vedeti, kaj bi še moral storiti, da bi v celoti izpolnil svoje obveznosti. Stopnja substanciranja navedb ene stranke je odvisna od procesne aktivnosti nasprotne stranke. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila ugovorna (trditvena) podlaga toženca, glede na vsebino sklenjenega Dogovora, zadostna in ustrezno substancirana. Na seznanjenost tožnika s prvotnim stanjem na parcelah nenazadnje izrecno kaže tudi 4. člen Dogovora, ki ga je sodišče prve stopnje dokazno presojalo in ocenilo. Določa, da zvajalec del s svojim podpisom dogovora potrjuje, da so mu poznane vse lege parcel, kjer se bodo izvajala dela, in da mu je poznano obstoječe stanje pred pričetkom del. Ob tem ne gre spregledati trditev tožnika samega, da je opravil vse, za kar se je z Dogovorom zavezal, torej tudi sanacijo vlake oziroma vzpostavitev le-te v prejšnje stanje. Ne drži torej pritožbeni očitek, da tožniku prvotno stanje ni bilo znano in da ni vedel, kaj mora (še) storiti, da bi ga vzpostavil.

10. Neutemeljen je tudi očitek pritožnika, da nastop plačila po Dogovoru med strankama ni bil vezan na vzpostavitev gozdnega reda. Sodišče prve stopnje je v 10. točki obrazložitve sodbe pravilno zaključilo, da je zaveza toženca tožniku plačati za opravljene storitve nastopila oziroma bi nastopila šele po dokončni izpolnitvi njegovih obveznosti po Dogovoru, tj. po pospravilu sečišča, saniranju gozdnih poti (vlak) oziroma vzpostavitvi le-teh v prvotno stanje. Uporaba termina „gozdni red“ ali katerega drugega izraza, s katerim bi bilo mogoče označiti tožnikove dolžnosti, naštete v Dogovoru, v tem oziru ni relevantna in ne pomeni nepravilne uporabe materialnega prava. Poleg tega je tožnik, kot to izhaja iz njegovih navedb, sam trdil, da je gozdni red vzpostavil⁵, zato se sedaj ne more sklicevati na to, da uporaba tega termina ne more priti v poštev.

11. Ker je toženec podal ugovor neizpolnitve pogodbe, pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je bilo v konkretnem primeru na tožniku dokazno breme, da je pogodbo izvrševal tako, kot izhaja iz njenih določb. Toženec je v dokaz svojih trditev predložil Zapisnik o kontroli skladnosti izvajanja zahtev trajnostnega gospodarjenja z gozdovi na regijski ravni z določili slovenske sheme za certifikacijo gozdov PEFC z dne 18. 5. 2016, ki dokazuje, da so po opravljeni sečnji gozdne vlake ostale poškodovane in nesanirane. To so potrdile tudi zaslišane priče G. V., V. S. ter A. A. Da je z navedenimi dokazi mogoče ugotoviti samo stanje na dan 18. 5. 2016, ne pa tudi stanja pred sečnjo, ne drži. Tožnikove obveznosti so bile pogodbeno jasno določene, prvotno stanje mu je bilo znano, priča A. je izpovedal, da ob ogledu terena dne 18. 5. 2016 na vlaki ne bi bila vidna takšna erozija, kot je bila, če bi tožnik pristopil vsaj k minimalni sanaciji vlake, kar bi bilo ob ogledu zagotovo mogoče opaziti. Navedenega pritožba ne uspe izpodbiti, zato sprejete dokazne ocene ne omaje. Pritožbeno sodišče dokazno oceno, ugotovitve in razloge sodišča prve stopnje (v 10. točki obrazložitve sodbe), da tožnik ni vzpostavil gozdne vlake v prvotno stanje oziroma ni vzpostavil gozdnega reda, kot ga zahtevajo predpisi, v celoti sprejema in jih zato ne ponavlja, pritožbene navedbe v zvezi s tem pa so neutemeljene.

12. Pritožbene navedbe tožnika, ki se nanašajo na inšpekcijski nadzor njegovega dela s strani prekrškovnega organa, ki pri njem ni zasledil nepravilnosti v zvezi s sečnimi ostanki, poškodbami tal ali z vlakami, iz česar izpeljuje zaključek, da so očitki toženca na račun pomanjkljive vzpostavitve vlak v prvotno stanje neutemeljeni, je opredeliti kot pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče z ozirom na določbo prvega odstavka 337. člena ZPP ni moglo upoštevati. Tožnik namreč ni izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena ZPP. Ne glede na to pritožbeno sodišče dodaja, da zgolj dejstvo, da tožnik zaradi pomanjkljive sanacije vlak ni bil oglobljen s strani prekrškovnega organa, še ne dokazuje, da je tožnik to svojo obveznost dokončno in v celoti izpolnil.

13. Za odločitev nerelevantne so pritožbene navedbe v laičnem delu pritožbe o količini manjkajočega lesa in o kazni zaradi dodatno podrtih dreves ter prepozne (prvi odstavek 337. člena ZPP) pritožbi priložene fotografije, ki naj bi prikazovale vzpostavljen gozdni red (priloge A6 – A8). V zvezi s tožnikovimi očitki, da so vlako uporabljali tudi drugi, pa se pritožbeno sodišče sklicuje na prepričljive, logične, jasne in popolne razloge prvostopenjskega sodišča, ki je ugotovilo, da je po sečnji na toženčevi parceli sporno vlako uporabljal predvsem tožnik, česar pritožba ne omaje.

14. Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Ker tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, mora svoje pritožbene stroške kriti sam, tožencu pa mora povrniti stroške za odgovor na pritožbo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Ti obsegajo nagrado za sestavo odgovora in materialne stroške, ki jih je toženec priglasil skladno z Odvetniško tarifo, ter 22 % DDV, skupaj 214,19 EUR. Nagrade za posvet s stranko v višini 50 točk pritožbeno sodišče tožencu ni priznalo, saj ne gre za samostojno storitev, ampak za storitev, ki je zajeta pod postavko nagrade za sestavo odgovora na pritožbo. Stroške pritožbenega postopka toženca je dolžan tožnik tožencu plačati v roku 15 dni od izdaje te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

-------------------------------
¹ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.
² Zakon o gozdovih, Uradni list RS, št. 30/1993, s kasnejšimi spremembami.
³ V nadaljevanju: Dogovor (priloga B2).
⁴ Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001, s kasnejšimi spremembami.
⁵ Glej dopolnitev tožbe z dne 9. 1. 2017, točka III in pripravljalno vlogo tožnika z dne 10. 3. 2017, točka VII.

Datum zadnje spremembe:

16.08.2018

Podobni dokumenti:

• VSM sodba I Cpg 419/2016
• VSL sodba I Cpg 992/2010
• VSL sodba I Cpg 1220/2011