VSL Sodba I Cp 315/2018

Jedro

Kljub že vzpostavljenem stanju pred vznemirjanjem je tožbeni zahtevek, ki meri na prepoved ponovnega vznemirjanja lastninske pravice, utemeljen, saj glede na toženkino ravnanje pred vložitvijo tožbe in še med pravdo obstaja nevarnost, da bo toženka v bodoče ponovno ovirala tožničin dostop do kletnih prostorov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 228,47 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo zahtevku, po katerem je toženka dolžna tožnici osebno ali po njej pooblaščeni osebi, na vsakokratno zahtevo tožnice, če je nujno za odpravo napake takoj, sicer pa najkasneje naslednji dan po vloženi zahtevi, omogočiti dostop v kletne prostore poslovne stavbe na naslovu ..., tako da ji vrata odklene ali pa ji omogoči vstop tako, da ji izroči ključe poslovnih prostorov v kleti (I. točka izreka). Toženki je naložilo povrnitev tožničinih stroškov postopka (II. točka izreka).

2. Toženka v pritožbi zoper sodbo uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevek v celoti zavrne. Tožnica za tožbeni zahtevek nima pravnega interesa, saj od 22.6.2017 dalje nemoteno in neovirano vstopa v kletne prostore. Ker ima ključe, s katerimi lahko odklene vrata, neutemeljeno zahteva aktivno ravnanje toženke, da naj ji odklepa vrata oziroma izroči ključe. Ni upravičena zahtevati nečesa, kar ji je že omogočeno.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kljub uvodni navedbi, da uveljavlja tudi pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, toženka v pritožbi ni navedla, v čem naj bi te pomanjkljivosti bile. Ker pritožbeni očitek ni konkretiziran, ga pritožbeno sodišče ni presojalo.

6. V izpodbijani sodbi je ugotovljeno:

- da je tožnica, ki je lastnica nepremičnine, toženki oddala v najem poslovne prostore, med katerimi so bili tudi kletni prostori,

- da se v kletnih prostorih nahajajo skupne naprave, ki so bistvenega pomena za uporabo stavbe, in sicer plinski kotel, hladilna postaja, glavni električni razdelilnik, glavno telekomunikacijsko vozlišče, zbiralnik fekalne kanalizacije s črpalko, plinske peči za sanitarno vodo in hladilni agregati za hlajenje objekta,

- da je za normalno rabo v najem danih prostorov treba na skupnih napravah izvajati nadzor delovanja, jih vzdrževati, servisirati in jih po potrebi popraviti, kar terja redni dnevni kratkotrajni dostop lastnika/od njega pooblaščene osebe,

- da so se težave z dostopom do skupnih naprav pričele po letu 2015,

- da je toženka 14. 10. 2016 prenehala z opravljanjem svoje dejavnosti v najetih prostorih, da je prostore zapustila, jih imela zaklenjene in izvajala nadzor nad njimi preko alarmnega sistema, družbe za varovanje in nadzornih kamer,

- da je tožnica večkrat zahtevala dostop, a se toženka na te zahteve ni odzvala,

- da tožničin pooblaščenec ni bil v kletnih prostorih vse do začasne odredbe z dne 21. 11. 2016, ko je vstopil skupaj z izvršiteljem in vklopil ogrevanje,

- da je tožničin pooblaščenec 22. 6. 2017 nasilno vstopil v kletne prostore in zamenjal ključavnico,

- da tožnica odtlej razpolaga s ključem in po potrebi ter neovirano vstopa v kletne prostore,

- da toženkin pooblaščenec tožnici ni nikoli dovolil vstopa, ker so skupne naprave po njegovem mnenju v toženkini lasti,

- da med pravdnima strankama tečeta še spor o obstoju najemne pogodbe in spor zaradi motenja posesti.

7. Ker toženka vztraja pri pravici do posesti in vzpostavitvi prejšnjega posestnega stanja (izročitev najetih prostorov v izključno posest toženki) in ker njen pooblaščenec M. B. tožnici ne dovoli in ji po njegovi izpovedbi tudi ne bo dovolil dostopa do kletnih prostorov,¹ je po stališču izpodbijane sodbe utemeljen tožbeni zahtevek, ki meri na prepoved ponovnega vznemirjanja lastninske pravice.

8. Stališče izpodbijane sodbe temelji na pravilni razlagi 99. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), po katerem lahko lastnik s tožbo zahteva, da tretji preneha z vznemirjanjem in da prepove nadaljnje vznemirjanje njegove lastninske pravice na stvari.

9. Pritožbeno stališče o odločilnosti dejstva, da tožnica že razpolaga s ključi in neovirano dostopa do kletnih prostorov, ni utemeljeno. Z ugoditvijo zahtevku toženki ni bila naložena vzpostavitev stanja pred ugotovljenim vznemirjanjem. Ugoditev zahtevku temelji na stališču, da glede na toženkino ravnanje pred vložitvijo tožbe in še med pravdo obstaja nevarnost, da bo toženka v bodoče ponovno ovirala tožničin dostop do kletnih prostorov. Pravilnosti ugotovljenih dejstev pritožnica ne nasprotuje, materialnopravno stališče pa je pravilno. Ker mu toženka niti ne nasprotuje, dodatna obrazložitev ni potrebna.

10. Po ugotovitvi, da niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi, niti po uradni dolžnosti preizkušene kršitve materialnega in procesnega prava, je pritožbeno sodišče pritožbo toženke zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

11. Ker toženka s pritožbo ni uspela, je dolžna tožnici povrniti potrebne stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Odmerjeni na podlagi Odvetniške tarife znašajo skupno 228,47 EUR, in sicer gre za stroške odgovora na pritožbo v priglašeni višini (400 točk) in 2% materialnih stroškov (8 toč), vse povečano za 22% DDV.

----------------------------------

¹ V zaslišanju je izpovedal: "Ponovno poudarjam, da nikoli nisem dovolil in še danes ne dovolim vstopa do kletnih prostorov."

Datum zadnje spremembe:

16.08.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Cp 4289/2010
• VSL Sodba II Cp 2282/2018
• VSL sodba II Cp 1417/2014