VSL Sklep IV Cp 1212/2018

Jedro

Zaradi kasnejšega datuma začetka teka plačevanja preživnine ne gre za drug zahtevek.

Določba prvega odstavka 81.a člena ZZZDR se smiselno uporablja tudi za urejanje preživninskih razmerij med zakoncema, katerih življenjska skupnost je prenehala, vendar zakonca nista zahtevala razveze. Zakonec, katerega življenjska skupnost je razpadla in pri katerem je še obstajal pogoj za preživljanje, mora tožbo za preživljanje vložiti najkasneje v enem letu od prenehanja življenjske skupnosti, bodisi, da v roku enega leta vloži samostojno tožbo ali zahtevek za preživljanje postavi skupaj s tožbo za razvezo. V nasprotnem primeru izgubi pravico do preživljanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka. Uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po drugem odstavku 339. člena ZPP, in sicer 14. in 15. točke ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je napačna odločitev prvostopenjskega sodišča o tem, da je o tožničinem preživninskem zahtevku v znesku 110 EUR mesečno od 1. 4. 2015 že pravnomočno odločeno. Tožnica s tožbo zahteva plačilo preživnine od 21. 2. 2018 dalje in ne od 1. 4. 2015 dalje. Okrožno sodišče v Ljubljani je v postopku razveze odločilo o zahtevku tožnice za plačilo preživnine za čas od 1. 4. 2015 dalje. Zahtevek je bil pravnomočno zavrnjen. Sodišče je odločilo le o zahtevku, ki je bil postavljen v razveznem postopku, sedaj pa so se okoliščine spremenile. Spremenjene okoliščine so nastale še pred pravnomočnostjo sodbe o razvezi zakonske zveze. O tako postavljenem tožbenem zahtevku še ni bilo odločeno. Odločitev, da gre za „res iudicata“, zato predstavlja bistveno kršitev določb postopka.

Glede zneska 10 EUR tožnica ni vložila tožbe prepozno, kot tudi ni vložena tožba prepozno glede zneska 110 EUR. Tožnica je zahtevala plačilo preživnine že v postopku za razvezo zakonske zveze, ko je sodišče njen zahtevek zavrnilo. Tožnica je zahtevo za plačilo preživnine vložila tri mesece po razpadu zakonske zveze, torej v roku. Tožba za preživnino, ki jo sodišče obravnava v tej zadevi, je bila vložena 21. 2. 2018, torej pravočasno. Razmere na strani tožnice, ki upravičujejo njen zahtevek so se bistveno spremenile. Tožba je bila vložena pravočasno tudi ob upoštevanju določbe 50.a člena ZZZDR. Tožnica zaradi zdravstvenih težav brez svoje krivde ne more zagotoviti sredstev za preživljanje, torej izpolnjuje pogoje, ki jih določa 81. člen ZZZDR. Prav tako tožnica izpolnjuje pogoje iz 81.a člena ZZZDR, saj je tožbo vložila prej kot v letu po pravnomočnosti sodbe za razvezo zakonske zveze. Zaradi napačne uporabe določb 81.a člena in 50.a člena ZZZDR in neuporabe 81. člena ZZZDR je sodišče napačno zaključilo, da je tožba tožeče stranke vložena prepozno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravdni stranki sta bivša zakonca. Njuna zakonska zveza je bila pravnomočno razvezana 19. 5. 2017, tožničin zahtevek za plačilo preživnine nepreskrbljenemu zakoncu pa je bil pravnomočno zavrnjen 7. 12. 2017¹. V tej pravdni zadevi tožeča stranka s tožbo zahteva plačilo preživnine od 21. 2. 2018 dalje v višini 120 EUR mesečno, pri čemer se sklicuje na spremenjene razmere. Navaja, da se ji je zdravstveno stanje poslabšalo, ni več pridobitno sposobna ter nima možnosti, da bi si zagotovila dodatna denarna sredstva za pokrivanje najnujnejših življenjskih potreb.

5. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo. Ugotovilo je, da je bil tožničin zahtevek za določitev preživnine, ki ga je uveljavljala že v razveznem postopku², pravnomočno zavrnjen. Ker je bilo tako o zahtevi za plačilo preživnine v višini 110 EUR mesečno od 1. 4. 2015 dalje že pravnomočno odločeno, je sodišče štelo, da gre v tem delu zahtevka za „res iudicata“. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da tožeča stranka sedaj zahtevala plačilo preživnine od 21. 2. 2018 dalje in ne od 1. 4. 2015 dalje kot je zahtevala v zadevi IV p 239/2015, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno. Pravnomočno je bil zavrnjen tožničin zahtevek za plačilo preživnine od 1. 4. 2015 dalje, kar zajema tudi plačilo preživnine od 21. 2. 2018 dalje, torej zaradi kasnejšega datuma začetka teka plačevanja preživnine ne gre za drug zahtevek.

6. Glede dela zahtevka v višini 10 EUR pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je vložen prepozno. Sodišče je ugotovilo, da je življenjska skupnost med zakoncema prenehala najkasneje 6. 1. 2015, ko je šel toženec v dom upokojencev in sta pravdni stranki živeli neodvisno druga od druge (ne pa v življenjski in ekonomski skupnosti). Sodišče je zato štelo, da je njuna življenjska skupnost razpadla 6. 1. 2015 in napravilo pravilen zaključek, da je tožba prepozna. Določba prvega odstavka 81.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) se smiselno uporablja tudi za urejanje preživninskih razmerij med zakoncema, katerih življenjska skupnost je prenehala, vendar zakonca nista zahtevala razveze. Zakonec, katerega življenjska skupnost je razpadla in pri katerem je še obstajal pogoj za preživljanje, mora tožbo za preživljanje vložiti najkasneje v enem letu od prenehanja življenjske skupnosti, bodisi, da v roku enega leta vloži samostojno tožbo ali zahtevek za preživljanje postavi skupaj s tožbo za razvezo. V nasprotnem primeru izgubi pravico do preživljanja (sodba VSRS II Ips 681/2007, sodba II Ips 944/2007 in druge).

7. Pritožbeno sklicevanje na spremenjene razmere ugotovitve prvostopenjskega sodišča ne spremeni. Tožnica je v delu, v katerem o njenem zahtevku še ni bilo pravnomočno odločeno zamudilo rok enega leta od prenehanja življenjske skupnosti, v preostalem pa je bilo o zahtevku že odločeno, zato je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je njeno tožbo zavrglo.

8. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP).

-------------------------------
¹ Tožnica je zahtevala od toženca plačilo preživnine v višini 110 EUR mesečno od 1. 4. 2015 dalje.
² Tožnica je zahtevala določitev preživnine v višini 110 EUR mesečno od 1. 4. 2015 dalje.

Datum zadnje spremembe:

16.08.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep IV Cp 117/2014
• VDSS Sklep Pdp 20/2024
• VSM Sodba III Cp 499/2018