VSL Sodba I Cp 1447/2017
| Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
|---|---|
| Oddelek: | Civilni oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CP.1447.2017 |
| Evidenčna številka: | VSL00012475 |
| Datum odločbe: | 28.03.2018 |
| Senat, sodnik posameznik: | Barbara Krpač Ulaga (preds.), Polona Marjetič Zemljič (poroč.), Katarina Marolt Kuret |
| Področje: | OBLIGACIJSKO PRAVO |
| Institut: | uporabnina za stanovanje - uporabnina za poslovne prostore - uporabnina za nezmožnost uporabe solastnega dela nepremičnine - izselitev iz skupnega stanovanja zaradi nasilja - hipotetična najemnina - povprečna tržna najemnina |
Jedro
Sodna praksa priznava pravico do uporabnine solastniku, ki se zaradi nasilja drugega solastnika izseli iz nepremičnine in zato opusti rabo nepremičnine.
Za solastnika, ki po lastni krivdi drugega solastnika izključi iz uporabe, se domneva, da je imel od uporabe njegovega deleža korist.
Izrek
Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.
Obrazložitev
1. V izpodbijani sodbi je sodišče toženi stranki naložilo plačilo uporabnine za stanovanje in poslovni prostor, ki sta v solastni pravdnih strank vsakega do 1/2, v višini 5.726,70 EUR (I. in II. izreka) in stroškov postopka tožeče stranke v višini 1.009,80 EUR s pripadki.
2. Sodbo v ugodilnem delu z laično pritožbo izpodbija tožena stranka. V obrazložitvi navaja, da se je tožnica iz skupnega stanovanja odselila na lastno željo zaradi ljubimca. Dogodek, ob katerem je intervenirala policija, je bil zrežiran. Vse, kar je tožnica izpovedala na glavni obravnavi, je laž, ni je pretepal, niti zmerjal. Uporablja polovico stanovanja, drugo sobo uporablja njegova hči, kadar pride domov. Interesa, da bi prevzela lokal, nikoli ni pokazala, sam pa lokala tudi ni oddajal in je mrtev kapital. Ključa lokala nima, najverjetneje ga ima tožnica. Tožnica nikoli ni zahtevala, da ji omogoči souporabo stanovanja in poslovnega prostora. Najemnine za primerljivo stanovanje znašajo med 40,00 in 70,00 EUR, kar je preveril pri svojih prijateljih, ki so najemnikih občinskih stanovanj v T. Ne strinja se s plačilom stroškov postopka, ki ga je povzročila tožnica, njen odvetnik pa tudi ne more biti upravičen do nagrade 100 točk zaradi čakanja na narok.
3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala zavrnitev.
4. Nesporno v tem postopku je, da sta pravdni stranki solastnika stanovanja ter poslovnega prostora v T., vsak do ene polovice.
5. Pritožnica je s policijskim zapisnikom in zapisnikom centra za socialno delo ter zaslišana na naroku za glavno obravnavo prepričljivo dokazala, da se je iz skupnega stanovanja izselila, da bi se umaknila pred psihofizičnim nasiljem bivšega partnerja, in zahtevala, da ji toženi dopusti souporabo poslovnega prostora ter ji v ta namen izroči ključ. Toženi je izpustil priložnost, da bi dokazal nasprotno, ker se glavne obravnave, na kateri naj bi bil zaslišan, ni udeležil. Ker je razlog zaradi katerega tožnica ni mogla uporabljati nepremičnin, katerih solastnica je, ravnanje toženca, je bila tožnica proti svoji volji izključena tako iz souporabe stanovanja kot tudi souporabe poslovnega prostora in je upravičena do uporabnine v višini njenega solastnega deleža zaradi nezmožnosti uporabe stanovanja in poslovnega prostora.
6. Sodna praksa priznava pravico do uporabnine solastniku, ki se zaradi nasilja drugega solastnika izseli iz nepremičnine in zato opusti rabo nepremičnine. Toženi je kot solastnik, s psihičnim in fizičnim nasiljem tožnico izločil iz rabe skupnega stanovanja, zato se domneva, da je lahko uporabljal celotno stanovanje sam in da je imel zaradi tega korist.
7. Zaslišana na naroku je tožnica izpovedala, da je toženca večkrat ustno pozvala, da ji omogoči souporabo stanovanja in poslovnega prostora. Našla je tudi več interesentov, ki bi lokal vzeli v najem, a se toženi z njimi ni hotel pogovarjati. V aprilu 2012 je tožencu poslala priporočeno pisni poziv, a ga toženi ni hotel prevzeti, ker je vedel, da ga v pošiljki čaka poziv na izročitev dvojnika ključev obeh nepremičnin.
8. Iz določila 198. člena OZ sledi, da v primeru, ko nekdo uporablja tujo stvar v svojo korist, imetnik lahko ne glede na pravico do odškodnine in tudi če te pravice nima, zahteva, naj mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe. Sodna praksa je v teh primerih enotna in sicer, da je poleg obogatitve, ki nima pravnega temelja, potrebno izkazati prikrajšanje. Prikrajšanja namreč ne bi bilo, če bi prišlo do obogatitve brez pravne podlage in bi prikrajšanec v prikrajšanje privolil (volenti non fit injuria).
9. V konkretnem primeru ni spora o okoliščini, da tožnica stanovanja in poslovnega prostora najmanj od vložitve tožbe dalje ni uporabljala, da je v aprilu 2012 od toženca pisno zahtevala dopustitev uporabe, pred tem pa nekajkrat tudi ustno. Vse navedeno tudi pritožbeno sodišče napotuje na prepričljiv zaključek, da je bila proti svoji volji izključena iz souporabe stanovanja in poslovnega prostora. Za solastnika, ki po lastni krivdi drugega solastnika izključi iz uporabe, se domneva, da je imel od uporabe njegovega deleža korist. Tudi v konkretnem primeru je sodišče izbralo tako imenovano hipotetično korist in kot primerno pravilno upoštevalo povprečno tržno najemnino za primerljiva stanovanja in poslovne prostore v T.
10. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
11. Toženi je v pravdnem postopku propadel, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da mora tožeči stranki na podlagi določil 154. člena ZPP povrniti njene pravdne stroške. Odvetnik je upravičen tudi do plačila za čas čakanja na glavno obravnavo, ker ima za to podlago v Odvetniški tarifi.
12. Nobena od pravdnih strank stroškov pritožbenega postopka ni priglasila, zato je izrek o stroških postopka odpadel.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 16.08.2018
