VSL Sklep Cst 357/2018

Jedro

V stečajnem postopku lahko predkupni upravičenec uveljavi svojo pravico do nakupa premoženja stečajnega dolžnika v primeru prodaje premoženja z javnim zbiranjem ponudb ali na javni dražbi. Samo v primeru prodaje stvari ali drugih premoženjskih pravic, ki so predmet predkupne pravice, pridobi predkupni upravičenec pravico od predkupnega zavezanca zahtevati, da z njim sklene pogodbo o prodaji te stvari oziroma druge premoženjske pravice za to ceno, torej za enako ceno, po kateri bi jo sicer prodajalec prodal tretjemu. Izpodbijani sklep pa se ne nanaša na prisilno prodajo premoženja, pri katerem bi lahko predkupna upravičenka uveljavljala predkupno pravico, pač pa na prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti.

Po oceni pritožbenega sodišča niti določb OZ o predkupni pravici, niti posebnih pravil o uveljavitvi predkupne pravice iz 347. člena ZFPPIPP ni mogoče razumeti tako, da bi imela predkupna upravičenka kot oseba, ki ni stranka stečajnega postopka, pravico vložiti pritožbo proti sklepu o končni razdelitvi.

ZFPPIPP ne daje podlage za prenos premoženja na predkupno upravičenko pod enakimi pogoji, kot je predmet prenosa prenesen na ločitvenega upnika.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. S sklepom o končni razdelitvi je sodišče prve stopnje sklenilo, da se premoženje, ki ga ni bilo mogoče unovčiti, in sicer 3/4 nepremičnine parc. št. 1131/14 k. o. ..., prenese na ločitvenega upnika - banka X. d. d. (1. točka izreka) ter da je upnik dolžan na transakcijski račun stečajnega dolžnika (s popravnim sklepom je bila popravljena napaka pri zapisu številke računa) plačati znesek 32.077,12 EUR.

2. Iz vseh pritožbenih razlogov se je zoper sklep in popravni sklep pritožila solastnica nepremičnine. Navedla je, da uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava ter zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in sklep o končni razdelitvi v zvezi s popravnim sklepom razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje z navodili. V pritožbi je navedla, da uveljavlja predkupno pravico ter opozorila na svojo ustavno pravico, da se o njeni pritožbi meritorno odloči.

3. Stečajni upravitelj je na pritožbo podal izjavo. Predlagal je zavrženje nedovoljene pritožbe zoper sklep o končni razdelitvi, podredno pa njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa. Predkupna pravica daje upravičenja predkupnemu upravičencu zgolj v primeru nakupa oziroma prodaje, v konkretnem primeru pa je predmet razdelitve premoženje, ki ga v stečajnem postopku ni bilo mogoče unovčiti. V ilustracijo je pojasnil, da predkupni upravičenec tudi nima pravice nasprotovati lastniku, če ta svoj delež odtuji z darilno pogodbo, z izročilno pogodbo, z menjalno pogodbo ali podobno. Poleg tega je še dodal, da je imela pritožnica možnost sodelovati v postopku prodaje, ki je bila za predmetno premoženje razpisana trikrat - prvič z javno dražbo po izklicni ceni 107.700,00 EUR, drugič z zavezujočim zbiranjem ponudb in začetno ceno 92.000,00 EUR ter tretjič z javno dražbo z zniževanjem izklicne cene 92.000,00 EUR, in da se je javne dražbe z zniževanjem izklicne cene udeležila, vendar nakupa po izklicni ceni ni ponudila.

4. Pritožba zakonite predkupne upravičenke zoper sklep o končni razdelitvi ni dovoljena.

5. Izpodbijani sklep temelji na 2. točki prvega odstavka 374. člena in na trinajstem odstavku 374. člena ZFPPIPP. V razlogih sklepa je sodišče prve stopnje navedlo, da je ločitveni upnik privolil v prevzem premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti ter da se zato nanj premoženje iz izreka sklepa prenese, ločitveni upnik pa je dolžan v stečajno maso plačati stroške iz četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP.

6. Edini očitek, ki ga pritožnica očita v pritožbi zoper sklep o končni razdelitvi sodišču prve stopnje je, da ni upoštevalo njene zakonske pravice, da ima kot solastnica predkupno pravico v postopku prisilne prodaje.

7. Predkupna pravica je pravica predkupnega upravičenca od lastnika premoženja zahtevati, da predkupnega upravičenca obvesti o nameravani prodaji tega premoženja in pogojih te prodaje ter mu ponudi, da premoženje kupi pod enakimi pogoji (507. člen Obligacijskega zakonika - OZ). V stečajnem postopku lahko predkupni upravičenec uveljavi svojo pravico do nakupa premoženja stečajnega dolžnika v primeru prodaje premoženja z javnim zbiranjem ponudb ali na javni dražbi. Samo v primeru prodaje stvari ali drugih premoženjskih pravic, ki so predmet predkupne pravice, pridobi predkupni upravičenec pravico od predkupnega zavezanca zahtevati, da z njim sklene pogodbo o prodaji te stvari oziroma druge premoženjske pravice za to ceno, torej za enako ceno, po kateri bi jo sicer prodajalec prodal tretjemu. Izpodbijani sklep pa se ne nanaša na prisilno prodajo premoženja, pri katerem bi lahko predkupna upravičenka uveljavljala predkupno pravico, pač pa na prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti (374. člen ZFPPIPP).

8. Pritožnica ni stranka stečajnega postopka. Druga oseba, ki ni stranka postopka zaradi insolventnosti, ima pravico vložiti pritožbo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon (drugi odstavek 126. člena ZFPPIPP). Po oceni pritožbenega sodišča niti določb OZ o predkupni pravici, niti posebnih pravil o uveljavitvi predkupne pravice iz 347. člena ZFPPIPP ni mogoče razumeti tako, da bi imela predkupna upravičenka kot oseba, ki ni stranka stečajnega postopka, pravico vložiti pritožbo proti sklepu o končni razdelitvi. Pri tem pritožbeno sodišče v zvezi z izjavo predkupne upravičenke v pritožbi, da uveljavlja predkupno pravico, še pripominja, da predkupni upravičenec pri razdelitvi premoženja s prenosom nima možnosti uveljaviti predkupne pravice. ZFPPIPP ne daje podlage za prenos premoženja na predkupno upravičenko pod enakimi pogoji, kot je predmet prenosa prenesen na ločitvenega upnika. Če pa pritožnica meni, da njena predkupna pravica izključuje prenos premoženja na ločitvenega upnika na podlagi 2. točke prvega odstavka 374. člena ZFPPIPP, bi bilo tako stališče materialnopravno zmotno. Vsebinsko presojo odločitve, da je ločitveni upnik, na katerega se prenaša premoženje, dolžan v stečajno maso plačati znesek 32.077,12 EUR za kritje stroškov, pa bi bilo dolžno pritožbeno sodišče opraviti le na pritožbo upnika, na katerega se sklep nanaša, ali ostalih upravičenih upnikov kot strank tega stečajnega postopka. Pritožba pritožnice, ki ni prijavila nobene terjatve v stečajnem postopku, tudi zoper ta del odločitve in zoper popravni sklep torej ni dovoljena.

9. Nedovoljeno pritožbo zavrže sodišče prve stopnje (prvi odstavek 128. člena ZFPPIPP). Ker sodišče prve stopnje pritožbe ni zavrglo, pač pa jo je predložilo v reševanje višjemu sodišču, jo je zavrglo višje sodišče (prvi odstavek 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

09.08.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 158/2020
• VSL sklep Cst 334/2018
• VSL Sklep Cst 394/2018