VSL Sodba V Cpg 31/2018

Jedro

V okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe se je pritožbeno sodišče najprej pomudilo pri izreku izpodbijane sodbe. Ugotovilo je, da je tožeča stranka v tožbi (10. stran) kar trikrat oblikovala svoje zahtevke tako, da je ožji zahtevek vključila v širšega. V takem primeru mora sodišče skladno s sodno prakso šteti, da do kumulacije zahtevkov sploh ni prišlo. To pa skladno s pravno teorijo velja tako v primeru eventualne kumulacije zahtevkov kot v primeru navadne kumulacije. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče iz razlogov, pojasnjenih v nadaljevanju štelo, da je 1. tožbeni zahtevek vključen v 2. zahtevku (glej 27. točko obrazložitve), 3. tožbeni zahtevek v 4. zahtevku, 7. tožbeni zahtevek pa v 6. zahtevku.

Več kot uvoda (drugostopenjske sodbe brez imen sodnikov) in izreka toženi stranki ni potrebno objaviti, saj zgolj ta dva dela sodbe zadoščata za informiranje javnosti. Sicer pa tožeča stranka izrecnega zahtevka tudi za objavo obrazložitve sodbe ni postavila.

Izrek

I.

Pritožbi se v delno ugodi in se prvostopenjska delno sodba spremeni:

1) v I.3. in I.4. točkah izreka tako, da se v teh točkah glasi: „Toženi stranki se prepoveduje, da trži električno energijo na način, da se odjemalcem tožeče stranke predstavlja kot zastopnik tožeče stranke ali na drug zavajajoč način, ki bi pri odjemalcih tožeče stranke vzbujal vtis, da tožena stranka deluje v imenu tožeče stranke“;

2) v I.5. točki izreka tako, da se v tej točki glasi: „Toženi stranki se prepoveduje tržiti električno energijo odjemalcem tožeče stranke na način, ki je usmerjen v prekinitev poslovnega razmerja odjemalcev tožeče stranke s tožečo stranko, na primer z navajanjem neresničnih informacij o tožeči stranki oziroma o njenem poslovanju“;

3) v I.6. in I.7. točkah izreka tako, da se v teh točkah glasi:„Toženi stranki se prepoveduje tržiti električno energijo odjemalcem tožeče stranke z agresivno poslovno prakso z elementi grožnje, pritiska in podobnega ravnanja“ ;

4) v I.8. točki izreka tako, da se v tej točki glasi: „Ta sodba bo po pravnomočnosti na stroške tožene stranke v tistem delu, ki obsega uvod (brez imen sodnikov) in izrek, objavljena na spletni strani tožene stranke http://www.....si/ v vidnem (prvo)zaslonskem polju navedene spletne strani, v treh dneh od pravnomočnosti sodbe za čas neprekinjeno najmanj 30 dni in enkratno v tiskani in spletni izdaji časnika D.";

5) v I.9. in v II. točki izreka tako, da vsaka stranka nosi svoje stroške pravdnega postopka.

II.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se prvostopenjska sodba v nespremenjenih delih

a) I.2. točke izreka (v zvezi s I.1. točko izreka)

b) tistega dela I.6. točke izreka, ki se glasi: „...katerim odjemalce spravlja ali utegne spravljati v zmoto glede njihovega razmerja s tožečo stranko“ in

c) tistega dela I.8. točke izreka, s katerim je zavrnjen tožbeni zahtevek na javno objavo imen sodnikov, ki so sodbo izdali in obrazložitve te sodbe;

zavrne in se izpodbijana sodba v teh delih potrdi.

III.

Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Izrek

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se glasi:

"1. Ugotovi se, da je tožena stranka kot trgovski zastopnik E., d. o. o. , storila dejanje nelojalne konkurence s tem, da se pri trženju električne energije odjemalcem tožeče stranke lažno predstavlja kot zastopnik tožeče stranke.

2. Ugotovi se, da je tožena stranka kot trgovski zastopnik E., d. o. o. storila dejanje nelojalne konkurence s tem, da trži električno energijo na način, da se odjemalcem tožeče stranke predstavlja kot zastopnik tožeče stranke ali na drug zavajajoč način, ki je pri odjemalcih tožeče stranke vzbujal vtis, da tožena stranka deluje v imenu tožeče stranke.

3. Toženi stranki se prepoveduje, da se pri trženju električne energije odjemalcem tožeče stranke lažno predstavlja kot zastopnik tožeče stranke.

4. Toženi stranki se prepoveduje, da trži električno energijo na način, da se odjemalcem tožeče stranke predstavlja kot zastopnik tožeče stranke ali na drug zavajajoč način, ki bi pri odjemalcih tožeče stranke vzbujal vtis, da tožena stranka deluje v imenu tožeče stranke.

5. Toženi stranki se prepoveduje tržiti električno energijo odjemalcem tožeče stranke na način, ki je neupravičeno usmerjen v prekinitev poslovnega razmerja odjemalcev tožeče stranke s tožečo stranko, na primer z navajanjem neresničnih informacij o tožeči stranki oziroma njenem poslovanju.

6. Toženi stranki se prepoveduje tržiti električno energijo odjemalcem tožeče stranke z agresivno poslovno prakso z elementi grožnje, pritiska in podobnega ravnanja, s katerim odjemalce spravlja ali utegne spravljati v zmoto glede njihovega razmerja s tožečo stranko.

7. Toženi stranki se prepoveduje tržiti električno energijo odjemalcem tožeče stranke z agresivno poslovno prakso z elementi grožnje, pritiska in podobnega ravnanja.

8. Ta sodba bo po pravnomočnosti na stroške tožene stranke objavljena na naslovni spletni strani tožene stranke http://www...si/ v vidnem (prvo)zaslonskem polju navedene spletne strani, v treh dneh od pravnomočnosti sodbe za čas neprekinjeno najmanj 30 dni in enkratno v tiskani in spletni izdaji časnika D.

9. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti vse stroške tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila." (I. točka izreka).

Hkrati je odločilo, da mora tožeča stranka toženi stranki povrniti njene stroške v znesku 856,77 EUR s pripadki (II. točka izreka).

Obrazložitev

2. V obrazložitvi je sodišče prve stopnje med drugim pojasnilo, da sta pravdni stranki konkurenta na trgu. Njun poslovni predmet je dobava električne energije neposrednim odjemalcem. Tožeča stranka (A. d. o. o. je zastopnik dobavitelja električne energije G.d. o. o. , tožena stranka B. d. o. o. pa je ekskluzivni zastopnik dobavitelja E. d. o. o. Tožena stranka ponuja električno energijo z angažiranjem trgovskih zastopnikov (terenskih delavcev), tožeča stranka pa ne.

Prvostopenjski povzetek navedb obeh pravnih strank

3. Sodišče prve stopnje je povzelo tudi navedbe tožeče stranke, da se delavci tožene stranke zavajajoče predstavljajo kot terenski zastopniki tožeče stranke, s čemer tožena stranka njene odjemalce, ki mislijo, da gre za delavce tožeče stranke, preusmerja k sklepanju pogodb s toženo stranko. Tako je tožeča stranka leta 2016 prejela večje število prijav svojih gospodinjskih odjemalcev električne energije. Iz teh prijav izhaja, da so jih obiskali terenski delavci tožene stranke, ki so se predstavili kot delavci tožeče stranke in jim ponujali v podpis nove pogodbe za odjem električne energije. Ti delavci tožene stranke so navajali različne razloge, zakaj je potreben podpis nove pogodbe (iztek obstoječe pogodbe, obnovitev pogodbe, cenejša električna energija, zamenjava znaka oziroma logotipa podjetja …) ali pa so strankam povedali, da bo tožeča stranka prenehala s poslovanjem oziroma bo svoje stranke predala dražjemu ponudniku, da naj ne kličejo preveč na A. d. o. o. , "ker tam ipak vsi lažejo".

4. Povzelo je tudi navedbe tožene stranke, iz katerih izhaja, (1) da imajo vsi njeni predstavniki identifikacijsko kartico z logotipom tožene stranke in gospodarske družbe E. s fotografijo in imenom terenskega delavca, (2) da delavci pri stranki, ki jo obiščejo, pustijo pogodbo, splošne prodajne pogoje in cenik ter dopis s kontaktnimi podatki, (3) da je velik delež odjemalcev navajen na termin "elektro", vendar ta beseda po večini ne pomeni A., pač pa je splošen termin za dobavitelja električne energije, kar izhaja še iz časa petih regijskih elektro distributerjev, (4) da je tožeča stranka tista, ki nastopa na način, ki ga očita toženi stranki in med drugim, (5) da je tožena stranka doslej pridobila približno 55000 strank, pri čemer je bil postopek ugotovljenih kršitev pred inšpekcijskimi organi zanemarljivo majhen. Od teh 55000 jih je 23000 pridobila v letu 2016, kar pomeni, da bi zatrjevanih 19 kršitev pomenilo le 0,08 % strank, ki bi prešle k toženi stranki.

Dokazni postopek

5. Po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je sodišče prve stopnje prebralo tudi izjave 11 odjemalcev električne energije tožeče stranke (B. B., F. P., S. R., J. P., L. S., M. S., V. K., M. M., I. O., A. S. in M. V.) je vse tožbene zahtevke kot neutemeljene zavrnilo.

Presoja sodišča prve stopnje

6. Sodišče prve stopnje je med drugim ugotovilo, da iz dopisa Območne enote Nova Gorica Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo z dne 7. 6. 2011 (v prilogi A 12) izhaja, da se je terenski zastopnik tožene stranke potrošnikom predstavljal z lažno identiteto gospodarske družbe, ki jo je zastopal, zaradi česar mu je bila izrečena globa za prekršek, proti družbi E. d. o. o. pa je bil inšpekcijski postopek ustavljen (21. točka obrazložitve). Na podlagi izpisov spletne strani tožene stranke (A 10, A 11, A 12, in A 13) je ugotovilo, da se tožena stranka tam predstavlja kot "zunanja prodajna mreža gospodarske družbe E., d. o. o.“ , pri čemer je njena edina dejavnost prodaja električne energije za to družbo (22. točka obrazložitve). Zavzelo je stališče, da je izgled identifikacijske kartice delavcev tožene stranke do te mere jasen, da ne more biti dvoma, da ne gre za predstavnika tožeče stranke. Pa tudi logotipa pravdnih strank nista zamenljiva, saj se bistveno razlikujeta že na prvi pogled (30. točka obrazložitve).

7. Nato je napravilo sledeče zaključke:

a) Izjavam odjemalcem električne energije tožeče stranke, iz katerih izhaja, da so se terenski delavci tožene stranke predstavljali kot delavci A. ni mogoče slediti. "Nihče ni izpovedal, da naj bi se terenski delavci predstavljali kot A. d. o. o. … Beseda ELEKTRO je generičen pojem in vsak terenski delavec je ob svoji predstavitvi, zakaj je prišel, skoraj nujno moral uporabiti tudi besedni koren elektr … Okoliščina, da ima firma tožeče stranke generičen pojem ELEKTRO … ne sme vplivati na pravilno ugotovitev odločilnega dejanskega stanja. Noben terenski delavec … se ni predstavil, kot da prihaja kot delavec A. ali pa kako drugače … kot sodelavec dotedanjega dobavitelja, na primer: doslej smo vam dobavljali elektriko ali podobno. Nobena izjava ali izpovedba ne vsebuje zaznave, da bi terenski delavec imel morda na priponki ali kakšnem izmed papirjev zapisani znak, ki bi pri obiskanem odjemalcu utegnil ustvariti zmedo" (43. točka obrazložitve).

b) Tožeča stranka je s tem, ko se je "odločila za prvo besedo v svoji firmi prevzeti besedo ELEKTRO, sama povzročila znižanje praga razlikovalnosti svoje firme" (47. točka obrazložitve).

c) V ravnanjih delavcev tožene stranke pri obiskovanju odjemalcev elektrike od tožeče stranke (razen v primeru V. K.) ni zaznati dejanj nelojalne konkurence (32. do 41. točka obrazložitve). O nelojalni konkurenci bi bilo mogoče govoriti šele, če bi konkretna zatrjevana in dokazana ravnanja konkurenčnega podjetja kazala, da le-to na nepošten način konkurira drugemu podjetju. Posamično nelojalno obnašanje, ki ga je zaznati v okviru V. K. ni mogoče šteti kot vzorec obnašanja, ampak za enkraten incident (49. točka obrazložitve). Glede na navedeno tožeča stranka nelojalne konkurence ni dokazala.

Pritožba tožeče stranke in odgovor tožene

8. Proti tej sodbi se je tožena stranka pravočasno pritožila "iz vseh pritožbenih razlogov". Predlagala je spremembo izpodbijane sodbe SEBI v prid, podrejeno pa razveljavitev te sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahtevala je tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

9. V odgovoru na pritožbo pa je tožena stranka predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Tudi ona je zahtevala povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

K odločitvi o pritožbi

10. Pritožba je delno utemeljena. Na odločilne pritožbene navedbe, ki so v bistvenem delu povzete v tej odločbi, je pritožbeno sodišče odgovorilo v nadaljevanju.

Obrazložitev odločitve iz I.1. do I.3. točke izreka (ugoditev posameznim zahtevkom)

11. V okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe se je pritožbeno sodišče najprej pomudilo pri izreku izpodbijane sodbe. Ugotovilo je, da je tožeča stranka v tožbi (10. stran) kar trikrat oblikovala svoje zahtevke tako, da je ožji zahtevek vključila v širšega. V takem primeru mora sodišče skladno sodno prakso šteti, da do kumulacije zahtevkov sploh ni prišlo^1. To pa skladno s pravno teorijo² velja tako v primeru eventualne kumulacije zahtevkov kot v primeru navadne kumulacije. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče iz razlogov, pojasnjenih v nadaljevanju štelo, da je 1. tožbeni zahtevek vključen v 2. zahtevku (glej 27. točko obrazložitve), 3. tožbeni zahtevek v 4. zahtevku, 7. tožbeni zahtevek pa v 6. zahtevku.

12. Zavrnitev 3. tožbenega zahtevka (I.3. točka izreka izpodbijane sodbe), da se toženi stranki prepoveduje, da se pri trženju električne energije odjemalcem tožeče stranke lažno predstavlja kot zastopnik tožeče stranke je vsebovan v zavrnitvi 4. zahtevka (I.4. točki izreka) to je, da se toženi stranki prepoveduje, da trži električno energijo na tak način, da se odjemalcem tožeče stranke predstavlja kot zastopnik tožeče stranke ali na drug zavajajoč način, ki bi pri odjemalcih tožeče stranke vzbujal vtis, da tožena stranka deluje v imenu tožeče stranke.

13. Zavrnitev 7. tožbenega zahtevka (I.7. točka izreka), da se toženi stranki prepoveduje tržiti električno energijo odjemalcem tožeče stranke z agresivno poslovno prakso z elementi grožnje, pritiska in podobnega ravnanja, pa je vsebovana v zavrnitvi 6. tožbenega zahtevka (I.6. točka izreka), da se toženi stranki prepoveduje tržiti električno energijo odjemalcem tožeče stranke z agresivno poslovno prakso z elementi grožnje, pritiska in podobnega ravnanja.

14. Poleg tega 6. tožbeni zahtevek vsebuje še dodatek „s katerim odjemalce spravlja ali utegne spravljati v zmoto glede njihovega razmerja s tožečo stranko“³, ki pa ga 7. tožbeni zahtevek nima.

15. Iz določila 63.a člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (v nadaljevanju ZPOmK-1), ki nosi naslov NELOJALNA KONKURENCA izhaja, da so dejanja nelojalne konkurence prepovedana (prvi odstavek). Po definiciji iz drugega odstavka istega člena je nelojalna konkurenca dejanje podjetja pri nastopanju na trgu, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in s katerimi se povzroči ali utegne povzročiti škodo drugim podjetjem. Kot dejanje nelojalne konkurence je v tretjem odstavku istega člena predvidenih več abstraktnih dejanskih stanov. Iz trditvene podlage tožeče stranke izhaja, da je ravnanja tožene stranke oprla na 1. in 2. alinejo tretjega odstavka 63.a člena ZPOmK-1 ali pa kar na generalno klavzulo iz drugega odstavka istega člena. Na primerih posameznih odjemalcev je utemeljila ravnanje tožene stranke, ki da trži električno energijo na tak način, (1) da preko svojih prodajnih zastopnikov odjemalcem tožeče stranke navaja podatke, ki škodujejo njenemu imenu (npr., da pri tožeči stranki itak vsi lažejo ali da bo tožeča stranka prenehala z dobavo elektrike) in med drugim, (2) da se prodajni zastopniki lažno predstavljajo kot zastopniki tožeče stranke oziroma na način, ki vzbuja vtis, da delujejo za tožečo stranko.

16. Po določilu omenjene prve alineje se kot dejanje nelojalne konkurence šteje dajanje podatkov o drugem podjetju, če ti škodujejo ali utegnejo škodovati ugledu in poslovanju tega podjetja; po določilu druge alineje pa prodaja blaga, s podatki, ki utegnejo ustvariti zmedo glede izvora blaga.

17. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe korektno povzelo izjave desetih odjemalcev tožeče stranke. Soglaša pa s pritožnikom, da je presoja sodišča prve stopnje materialnopravno zmotna.

18. Upoštevajoč določila druge alineje tretjega odstavka 63.a člena ZPOmK, po katerem se kot dejanja nelojalne konkurence šteje že prodaja blaga z označbami ali podatki, ki utegnejo ustvariti zmedo glede izvora, je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da zastopniki tožene stranke dejanj nelojalne konkurence niso storili zato, ker so se odjemalcem tožeče stranke B. B., F. P., M. S., M. M., I. O. in Al. S. predstavili zgolj kot, da delajo za A., da so iz A., da gre za elektriko oziroma v primeru L. S., ko ji je odjemalec povedal, da bo vse ostalo isto, samo da bodo računi prišli od E., d. o. o. Isto velja za presojo v primeru M. M., saj je ta odjemalka sama navedla, da je imel predstavnik tožene stranke zavajujoč pristop in je bila zato prepričana, da je prišel v imenu tožeče stranke, pa tudi v primeru I. O., ko je na izrecno vprašanje tega odjemalca, ali ostaja pri istem dobavitelju A., od prodajnega zastopnika tožene stranke dobil pritrdilni odgovor.

19. Glede na zgoraj opisano obnašanje prodajnih zastopnikov tožene stranke je zmotno tudi stališče sodišča prve stopnje, da očitanih dejanj nelojalne konkurence tožena stranka ni storila zato, ker so prodajni zastopniki tožene stranke nosili identifikacijske kartice, češ da logotip tožene stranke, ki se nahaja na teh karticah z logotipom tožeče stranke ni zamenljiv glede nobenega merila in se oba bistveno razlikujeta že na prvi pogled. Ob zgoraj povzetih izjavah prodajnih zastopnikov ni prav nič pomembna nezamenljivost logotipov ene in druge pravdne stranke. V prvostopenjski sodbi povzete izjave prodajnih zastopnikov namreč tega, kar je izhajalo iz identifikacijskih kartic, niso potrjevale. Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zaključek, da predstavljanje prodajnih zastopnikov dobaviteljem tožeče stranke ni bilo tako, da ne bi moglo ustvariti zmede glede izvora blaga.

20. Niti okoliščina, da so pri odjemalcih tožeče stranke pustili novo pogodbo s podatki drugega dobavitelja ne zadošča za tako presojo. Ne nazadnje je izkustveno znano, da niti tisti dvomljivci, ki sicer takoj preverjajo vsebino pisne pogodbe z ustno ponudbo, redko preverijo identiteto prodajalca, zlasti če se ta predstavlja na zavajujoč način.

21. Sodišče prve stopnje izrecno ugotavlja (v 47. točki obrazložitve), da je v sodnem registru trenutno vpisanih približno 160 gospodarskih družb, ki imajo besedo ELEKTRO za prvo besedo v svoji firm. Taka situacija pa tem bolj narekuje tožeči stranki povsem jasno predstavljanje. In ne obratno, kot meni sodišče prve stopnje. Lojalno obnašanje na trgu je tako obnašanje, ki je skladno z dobrimi poslovnimi običaji. To pa v konkretnem primeru pomeni pošteno upoštevanje dejstva, da je na trgu cela vrsta pravnih subjektov z besedo ELEKTRO v firmi, ne pa izkoriščanje takega stanja sebi v prid. Prav zgoraj opisano nejasno in zavajujoče predstavljanje trgovskih zastopnikov odjemalcem tožeče stranke pa dokazuje, da so električno energijo tožene stranke tržili tako, da so pri odjemalcih utegnili vzbuditi zmedo glede izvora predmeta prodaje.

22. Da se trgovski zastopniki tožene stranke niso predstavljali v smislu definicije zgoraj pojasnjene lojalne konkurence, izhaja tudi iz pojasnil na primer (1) B. B., kateri je prodajni zastopnik tožene stranke povedal le, da dela za A. in da ponuja cenejši paket, pri čemer bo vse za odjemalko ostalo enako, kot izhaja iz njene izjave, pa gospodarske družbe E., d. o. o. pa še omenil ni, (2) F. P., kateri je delavec tožene stranke prav tako dejal, da je iz A. in da je prišel z namenom, jo vpraša, ali je že dobila 20 % višji račun (3) v primeru L. S., katero je delavec tožene stranke vprašal, ali je že oddala za znižanje cen električne energije in ji povedal, da bo ostalo vse isto, samo da bodo računi prišli od E., d. o. o., (4) v primeru M. S., kateri je delavec tožene stranke rekel da gre le za elektriko, (5) v primeru M. M., ki je sama ocenila, da je imel delavec tožene stranke zavajujoč pristop in je šele tik pred podpisom pogodbe ugotovila, da bi sklenila pogodbo z E., d. o. o., (6) v primeru I. O., kateremu je trgovski zastopnik na njegovo vprašanje, ali ostaja pri istem dobavitelji, pritrdilno odgovoril in npr. (7) v primeru A. S., kateremu je prodajni zastopnik zatrjeval, da je od A.

23. Zmotno je tudi materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da dejanja nelojalne konkurence ni bilo storjeno niti v primeru S. R., ko mu je delavec tožene stranke rekel, da ga tožeča stranka nateguje že 12 let in naj ga še naslednjih 15 let. Tako zatrjevanje brez dvoma predstavlja dajanje podatkov, ki škodujejo ali utegnejo škodovati tožeči stranki. Isto velja za obnašanje tožene stranke v primeru L. S., ko ji je trgovski zastopnik tožene stranke rekel, naj kar pokliče tožečo stranko, vendar naj jih ne posluša preveč, ker samo lažejo in da bosta plačala kazen tako ona kot tožeča stranka, saj je aneks nezakonit. Tudi za obisk trgovskega zastopnika tožene stranke pri V. K. velja enako, saj ji je rekel, da bo tako ali tako v nekaj mesecih tožeča stranka prenehala dobavljati energijo, takrat pa bo sklenitev z drugo firmo obvezna.

24. H gornji obrazložitvi pritožbeno sodišče le še dodaja, da majhno število nelojalnih ravnanj ne pomeni, da dejanje nelojalne konkurence ni bilo storjeno. Pritožnik pravilno opozarja, da za tak zaključek sodišče prve stopnje opore v zakonu ni imelo.

25. Ker je glede na navedeno presoja sodišča prve stopnje glede posameznih ravnanj trgovskih zastopnikov tožene stranke pravno zmotna, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v I.3. in I.4., v I.5. ter v I.6. in I.7. točkah izreka spremenilo tako, da je tem tožbenim zahtevkom s I.1. do I.3. točkami izreka te sodbe ugodilo (5. alineja 358. člena ZPP).

Obrazložitev odločitve iz I.4. točke izreka (objava izreka sodbe)

26. Po določilu 63.b člena ZPOmK-1 lahko prizadeti udeleženec takrat, kadar je bilo dejanje nelojalne konkurence storjeno s sredstvi javnega obveščanja ali na podoben način (npr. z letaki, napisi na javnih krajih) ali je prizadelo veliko udeležen-cev, zahteva tudi objavo sodbe v sredstvih javnega obveščanja. Na tej podlagi je tožeča stranka zahtevala tudi objavo sodbe na spletni strani tožene stranke za čas 30 dni in enkratno v tiskani in spletni izdaji častnika D. Sodišče prve stopnje je ta tožbeni zahtevek zavrnilo na podlagi presoje, da tožena stranka ni nelojalno konkurirala tožeči stranki. Ker pa je ta presoja, kot je pojasnjeno zgoraj, pravno zmotna, tožeča stranka pa je utemeljila ta del svojega tožbenega zahtevka z navedbo, da bo šele objava sodbe omogočila, da se odjemalci električne energije sploh seznanijo z ravnanjem tožene stranke in se lahko na to ustrezno odzovejo, je pritožbeno sodišče pritožbi proti temu delu sodbe, po tistem, ko je spoznalo, da število kršitvenih dejanj ni bilo zanemarljivo, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, delno ugodilo tako, kot izhaja iz I.4.izreka te sodbe. Zakaj le delno, je pojasnjeno v nadaljevanju.

Obrazložitev odločitve iz II.a točke izreka (ugotovitveni zahtevek)

27. S I.1. točko izreka je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je tožena stranka storila dejanje nelojalne konkurence s tem, da se je pri trženju električne energije odjemalcem tožeče stranke lažno predstavljala kot zastopnik tožeče stranke. Z I.2. točko pa je zavrnilo 2. tožbeni zahtevek na vsebinsko enako ugotovitev, le da je v tem zahtevku tožeča stranka besedo lažno nadomestila z opisom, da je se je tožena stranka preko svojih trgovskih zastopnikov odjemalcem tožeče stranke predstavljala na drug zavajujoč način, ki je pri odjemalcih tožeče stranke vzbujal vtis, da je deluje v imenu tožeče stranke. Tudi v tem primeru je 1. zahtevek v ključen v 2. zahtevek, saj predstavljanje sebe kot zastopnika tožeče stranke na zavajajoč način z vzbujanjem vtisa, da tožena stranka deluje v imenu tožeče stranke vsebinsko ne pomeni nič drugega kot sebe lažno predstavljati kot zastopnika tožeče stranke.

28. Po določilu prvega odstavka 181. člena ZPP, ki nosi naslov: "Ugotovitvena tožba" lahko tožeča stranka s tožbo zahteva, da sodišče ugotovi obstoj ali neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pa pristnost ali nepristnost kakšne listine. Takšna tožba se skladno z določilom drugega odstavka lahko vloži, če je tako določeno (1) s posebnimi predpisi ali če ima tožeča stranka (2) pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice, preden zapade dajatveni zahtevek iz tega razmerja ali če ima tožeča stranka (3) kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe.

29. Zahtevke v primeru nelojalnega obnašanja predpisuje 63.a člena ZPOmK-1, med njimi pa ni ugotovitvenega zahtevka. Zato je pritožbeno sodišče ugotovitvene zahtevke presojalo po ostalih določilih 181. člena ZPP. Kakšno pravno korist bi lahko imela tožeča stranka od tega, da se ugotovi, da ji je tožena stranka nelojalno konkurirala, ko pa je dajatvenim zahtevkom (prim. I.1. do I.3. točke izreka te sodbe), ki so povsem jasno konkretizirani, ugodeno, iz trditvene podlage ni razvidno. Pa tudi to ne, kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe naj bi sicer imela tožeča stranka.

30. Pritožnica zavrnitve (prav) tega tožbenega zahtevka v pritožbi ni izrecno obrazložila. Zato je pritožbeno sodišče opravilo uradni preizkus tega dela sodbe. Na podlagi presoje, da je zaradi pomanjkanja trditvene podlage tožba v tem delu nesklepčna, pa je pritožbo proti I.2. točki izreka zavrnilo in izpodbijano sodbo v tem delu potrdilo (353. člen ZPP).

Obrazložitev odločitve iz II.b točke izreka

31. S 6. zahtevkom je tožeča stranka zahtevala prepoved trženja električne energije odjemalcem tožeče stranke z agresivno poslovno prakso z elementi grožnje, pritiska in podobnega ravnanja, s katerim se spravlja odjemalce v zmoto glede njihovega razmerja s tožečo stranko, s 7. zahtevkom, kot je pojasnjeno zgoraj, pa je pa zahtevala prepoved trženja električne energije odjemalcem tožeče stranke z agresivno poslovno prakso z elementi grožnje, pritiska in podobnega ravnanja. Prvi del 6. tožbenega zahtevka, ki je identičen s 7. zahtevkom, je sam o sebi povsem jasen. Toženi stranki je prepovedano agresivno obnašanje do odjemalcev tožeče stranke z uporabo grožnje in pritiska. Tako obnašanje nedvomno predstavlja nelojalno obnašanje v smislu 2. odstavka 63a. člena ZPOmK-1. Kako lahko agresivno obnašanje delavcev do tožene stranke "spravlja ali utegne spravljati v zmoto glede njihovega ravnanja s tožečo stranko" pa tožeča stranka ni pojasnila. Sicer pa spravljanje strank v zmoto glede razmerja s konkurenčnim podjetjem z agresivno poslovno prakso tudi ni eden od abstraktnih dejanskih stanov iz tretjega odstavka 63.a člena ZVK. Zato je po presoji pritožbenega sodišča tožba v zvezi s tem delom tožbenega zahtevka nesklepčna. Ker pa tožbeni zahtevek iz nesklepčne tožbe ni utemeljen, je pritožbeno sodišče v pritožbo proti zavrnitvi tistega dela tožbenega zahtevka iz I.8. točka izreka izpodbijane sodbe, ki se glasi: „.....s katerim odjemalce spravlja ali utegne spravljati v zmoto glede njihovega razmerja s tožečo stranko“ kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo v tem delu potrdilo (353. člen ZPP).

Obrazložitev odločitve iz II.c točke izreka

32. Zakaj mora tožena stranka sodbo objaviti, je pojasnjeno v 27. točki te obrazložitve. Vendar kaj več kot uvoda (drugostopenjske sodbe brez imen sodnikov) in izreka toženi stranki ni potrebno objaviti, saj zgolj ta dva dela sodbe zadoščata za informiranje javnosti. Sicer pa tožeča stranka izrecnega zahtevka tudi za objavo obrazložitve sodbe ni postavila. Ker pa drugostopenjska sodba obsega uvod, izrek in obrazložitev, je pritožbeno sodišče pritožbo proti odločitvi, da se v presežku (na objavo imen sodnikov in obrazložitve) tožbeni zahtevek zavrne, zavrnilo in izpodbijano sodbo v tem delu potrdilo (353. člen ZPP).

K spremembi stroškovne odločitve

33. Z I.b. točko izreka v zvezi z II. točko izreka je sodišče prve stopnje tožeči stranki, katere tožbeni zahtevek je v celoti zavrnilo, naložilo v plačilo pravdne stroške tožene stranke. Svojo odločitev je oprlo na določilo prvega odstavka 154. člena ZPP. Ker pa je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo delno spremenilo tako, da je po spremembi tožeča stranka uspela le s 4., 5., 6. in 8. zahtevkom, pri čemer znaša VSP prvih treh po 1.350,00 EUR, zadnjega pa 200, EUR, kar je skupno 6.750,00 EUR, kar pomeni, da je uspela približno s polovico svojih zahtevkov, obe pravdni stranki pa je sta bili zastopani po odvetniku, je pritožbeno sodišče o pritožbi proti stroškovnemu delu prvostopenjske sodbe na podlagi določila drugega odstavka 154. člena ZPP odločilo, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške.

K odločitvi o stroških pritožbenega postopka

34. V pritožbenem postopku je tožeča stranka uspela le s 4., 5., 6. in 8. zahtevkom. S 1., 3. in 7. je uspela le navidezno. Deloma pa je bila, kot je razvidno iz II. točke izreka te sodbe, v pritožbenem postopku neuspešna. Ker je tožena stranka po svoji pravni zastonici na pritožbo tožeče stranke odgovorila, je pritožbeno sodišče na podlagi določila 163.člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP prav tako odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------
¹ Prim. odločbe VSRS III Ips 80/16 z dne 24.1.2017, II Ips 306/15 z dne 12. 5. 2016, II DoR 114/17 z dne 11. 5. 2017, II Ips 6/12 z dne 4. 7. 13
² pravdni postopek, Zakon s komentarjem, dr. Aleš Galič II. knjiga, Gv 2006, str. 170
³ O pritožbi proti temu delu izpodbijane sodbe je odločeno s II.6. točko izreka, obrazloženo pa je v 31. točki te sodbe.

Datum zadnje spremembe:

08.08.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sodba Cpg 1518/95
• VSC Sodba in sklep Cpg 212/2018
• VSL Sklep in sodba V Cpg 419/2020